"Obdobja ekstremno visokih temperatur v letošnjem poletju niso pustila večjih posledic za letošnjo kmetijsko pridelavo. Rastline sicer venejo, toda se še ne sušijo, pojavljajo se tudi ožigi na grozdju in sadju, tudi na vrtninah," pravi Miran Naglič s kmetijsko-gozdarske zbornice.

Ob primerni oskrbi rastlin škoda ni velika. Posamezne padavine kljub vsemu še zagotavljajo dejavno rast rastlin. Nekaj škode po toči je bilo julija v Prekmurju, na Gorenjskem in delno na Dolenjskem. Visoka nihanja temperature in oskrbe z vodo so povzročila slabše izkoriščanje hranil, pri vrtninah. Posledica so črni robovi pri solati in zelju. "To je pač tehnološka motnja, ki slabo vpliva na ceno na trgu," pojasnjuje.

Medtem ko bil pridelek žita zaradi suše v času njegovega razraščanja letos količinsko za petino slabši od povprečja, je pri koruzi, ki še raste, trenutno izpad pridelka ocenjen na od deset do 15 odstotkov. Na nekaterih posevkih buč in vrtnin opažajo tudi močnejšo zapleveljenost, ker sredstva proti plevelom v sušnih razmerah slabo delujejo.

"Letos opažamo večje težave z osami, sršeni in drugimi insekti, tudi ptiči, ki objedajo in uničujejo pridelke predvsem v vinogradništvu, sadjarstvu," še pravi Naglič.

V Sloveniji namakamo 7500 hektarjev površin, predvsem vrtnin in sadja. Ali je namakanje v letošnjih razmerah pripomoglo k boljšemu pridelku? "Brez namakalnega sistema bi imeli katastrofo. Z namakalnim sistemom pa imamo praktično normalen pridelek, ki je sicer nekaj zmanjšan zaradi prehude vročine," poudarja Marina Pintar z biotehnične fakultete.

Do zdaj je letošnja letina ocenjena kot srednje dobra, v sadjarstvu in vinogradništvu pa zelo dobra, če le ne bo toče.