Ledenik, natančneje ledeniška zaplata, je preostanek nekdaj precej večjega ledenika in leži med 2400 in 2500 metri nadmorske višine ter v neposredni bližini najvišje slovenske meteorološke postaje na Kredarici. Ob začetku meritev pred 69 leti je meril več kot 15 hektarjev, najmanjšo površino ledenika pa so izmerili po do zdaj rekordno vročem poletju leta 2003, in sicer 0,7 hektarja. Lani je bil ob koncu talilne dobe velik le 3,6 hektarja.

Geografski inštitut Antona Melika (ZRC SAZU) in Agencija RS za okolje (Arso) sta v sporočilu za javnost zapisala, da je bila po višini snega precej podpovprečna že zadnja redilna doba, ki traja od novembra do aprila. Vse kaže na to, da bodo vrhnje plasti snežne odeje preteklih redilnih dob izginile še pred koncem letošnje talilne dobe, ki traja od maja do oktobra.

Zato si bo mogoče kmalu ogledati razgaljeno ledeniško površje, kar se ni zgodilo vse od talilne sezone leta 2007, pravijo na inštitutu. Dogajanje na ledeniku je sicer od začetka letošnjega leta mogoče spremljati prek spletne kamere Triglavski ledenik, ki so jo namestili v okviru projekta Preučevanje slovenskih ledenikov na pomožni objekt Triglavskega doma na Kredarici.

Meritve temperature zraka na Kredarici kažejo, da so pretekle tedne temperature zraka res izjemno visoke. Na Arsu so tako ugotovili, da je bilo prvih dvajset julijskih dni letos daleč najtoplejših v merilni zgodovini te postaje, in sicer sta bili prvi dekadi za 1,5 stopinje Celzija toplejši od prej rekordnega leta 2010 in kar za pet stopinj Celzija toplejši od dolgoletnega povprečja.

Le tri podobno topla poletja
Od začetka meritev na Kredarici pred 61 leti so bila le tri dvajsetdnevna obdobja podobno topla kakor letošnjih prvih dvajset julijskih dni, in sicer v letih 1983, 1992, 2003 in 2013, vsakokrat na prehodu iz julija v avgust. Med letoma 1983 in 2003 pa so merilci izmerili tudi najhitrejše krčenje ledenika, ki se je v zadnjem desetletju zaustavilo.

Ali gre le za prehodni trend ali pa se bo ledenik v prihodnje še zmanjšal in postopoma izginil, se bo pokazalo že v prihodnjih letih, poudarjajo na Geografskem inštitutu Antona Melika.