Vetrne elektrarne niso tiste, ki bi lahko prinesle neko večjo energetsko oskrbo za Slovenijo.
Slovenija bi morala svoj razvoj usmerjati v razvijanje zelenih tehnologij in s tem bi se lahko tudi preoblikovala v nizko ogljično družbo, ki ne potrebuje energije iz fosilnih surovin.
Po enem mesecu je sicer težko primerjati način vodenja vlade nekdanjega in zdajšnjega premierja, je dodal okolijski minister.
Klepet z ministrom za okolje Karlom Erjavcem lahko preberete tukaj.
Minister, ki je odgovarjal predvsem na vprašanja povezana s pristojnostmi okolijskega ministrstva, je kot področje, na katerem bo treba najhitreje ukrepati, označil področje prometa. "Ves trud za zmanjšanje industrijskih emisij bo zaman, če ne bomo vzporedno sprejeli ustreznih ukrepov za zmanjšanje emisij v prometu," je dejal Erjavec, saj se ta vrsta emisij vsaki dve leti poviša za odstotek.
Javni prevoz naj bo občutno cenejši od javnega
Karl Erjavec meni, da je največja težava premalo razvit javni prevoz, prenizka izkoriščenost železnic in tranzitni promet. Med ukrepi med drugim izpostavlja tiste, ki bodo vplivali na
obnašanje ljudi in kot primer navaja, da bo moral biti javni prevoz bisteveno cenejši od zasebnega.
Karl Erjavec je v avdiointervjuju za MMC govoril tudi o emisijah, pitni vodi, vetrnih elektrarnah in daljnovodu v Renčah. Vabljeni k poslušanju.
Triglavski ledenik izginja
Na področju nalog ministrstva za okolje ima Erjavec za najpomembnejši cilj ozaveščanje ljudi o nevarnostih podnebnih sprememb. Zato meni, da globalno segrevanje ni mit, ampak realno stanje in težava, ki se dotika tudi Slovenije. "Če pogledamo ledenik na Triglavu, lahko ugotovimo, da bo v nekaj letih praktično izginil," je poudaril Erjavec in spomnil na poplave v Železnikih in uničojoča neurja s točo, še trajajoče deževje, zaradi katerega se sprožajo zemeljski plazovi ipd.
Onesnaževalec naj plača
Erjavec je na vprašanje o načelu "onesnaževalec plača", ki je zapisano tudi v koalicijskem sporazumu, za MMC dejal, da gre za direktivo, ki je del novega podnebno-energetskega svežnja in ki določa trgovanje z emisijskimi boni, kar pomeni, da bo moral onesnaževalec kupiti bone, denar pa se bo vračal za ekološke projekte. "To je realna stvar, a moramo ta podnebno-energetski sveženj zdaj implementirati v domačo zakonodajo." Nakupi bonov potekajo že od leta 2006.
Do kdaj pitna voda iz pipe?
Erjavec upa, da bo slovenska voda vedno pitna, saj smo ena redkih držav, kjer lahko vodo še pijemo iz pipe. "Naše vode so v še kar dobri kondiciji, kar ne pomeni, da smo lahko zadovoljni, še marsikaj je treba postoriti, tudi kar se tiče podtalnice, da bi vodo ohranili čisto," je dejal minister za okolje.
Aleksandra K. Kovač
aleksandra.kovac@rtvslo.si
Vetrne elektrarne niso tiste, ki bi lahko prinesle neko večjo energetsko oskrbo za Slovenijo.
Slovenija bi morala svoj razvoj usmerjati v razvijanje zelenih tehnologij in s tem bi se lahko tudi preoblikovala v nizko ogljično družbo, ki ne potrebuje energije iz fosilnih surovin.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje