Pretekle izkušnje kažejo, da je poseganje v zavarovane vrste živali in zveri neučinkovito, in če se vlada te problematike ne bo lotila bolj resno, bodo prizadeti kmetje posegli tudi po državljanski nepokorščini, so v sporočilu za javnost po okrogli mizi Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije zapisali prizadeti.

Strpnost ljudi je čedalje manjša, veliko kmetov pa opušča kmetovanje, kar škodi tako gospodarstvu kot okolju, so poudarili udeleženci okrogle mize.

Po volku in medvedu zdaj še krokar ...
Medtem ko se na škodo, ki jo povzročajo zveri, opozarja že dlje časa, pa se v Beli krajini, ki jo tako kot nekatera druga območja pesti zaraščanje, kot velika težava pojavlja krokar, opozarja Igor Hrovatič, predsednik novomeške območne enote Kmetijsko-gospodarske zbornice.

Ta namreč ni le mrhovinar, kot je zapisano v študiji agencije za okolje, ampak naj bi napadal tudi žive živali, drobnico, mlade kopitarje in teleta. Škoda naj bi bila tako velika, da nekateri rejci pripravljajo tožbo proti državi, agenciji in pristojnemu ministrstvu, je dejal Hrovatič. Škode, ki jo povzroča krokar, država ne priznava in zato ne izplačuje odškodnin, zelo pereča pa je tudi problematika nadzora nad številom drugih zveri, saj se pristojnim nikakor ne uspe uskladiti glede dogovora o zmanjševanju njihovega prevelikega števila.

Uresničeni odstrel se zmanjšuje in je nižji od letnega prirasta živali, divjad pa se seli na nova, tudi bolj urbana območja, kjer povzroča škodo. Kmetje opuščajo kmetovanje, pokrajina pa zarašča, je še opozoril.

... in divji prašič
Predsednik kočevske območne enote Franc Prelesnik je opozoril, da so na Kočevskem glavna težava državna lovišča posebnega pomena, za katere lastniki ne skrbijo tako dobro kot lovci v lastnih revirjih. Divjad se je zelo namnožila, zaradi obilice snega, značilnega za letošnjo zimo, pa se je ta približala naseljem in povzročala dodatno škodo. Spomladi bodo škodo spet začeli povzročati divji prašiči, zato bo treba čim prej določiti ustrezen in usklajen odstrel, še opozarja Prelesnik.