Podrta drevesa so naredila veliko škode na električnem omrežju. Zjutraj električne energije ni imelo kar okoli 46.000 gospodinjstev. Okoli 15. ure je bilo po vsej državi še vedno brez električne energije okoli 19.000 gospodinjstev, okoli 18. ure pa 10.000.

Po podatkih Elektra Ljubljana, ki poleg Ljubljane z okolico pokriva tudi Kočevje, Novo mesto in Trbovlje, se je s številike blizu 20.000, kolikor je bilo na tem območju brez električne energije gospodinjstev zjutraj, okoli 15. ure ta zmanjšala na slabih 11.000.

Na območju Elektra Celje je brez električne energije še okoli 3.700 odjemalcev; prebivalce Zgornje Savinjske doline in Koroške bodo oskrbeli s 14 agregati.

Iz Elektra Primorska so medtem sporočili, da se jim je uspelo odpraviti večji del napak na področju Tolmina in Kobarida. Elektriko še čaka okoli 500 gospodinjstev, prav toliko tudi na Gorenjskem, kjer je Elektru Gorenjski z agregatom uspelo oskrbeti višje ležeče bohinjske vasi, popoldne pa naj bi ga vendarle dobili tudi na Jezerskem, je za Radio Slovenija poročala Erna Strniša.

Zaradi podrtega drevja, zemeljskih plazov in skalnih podorov so zaprte tudi številne ceste, v več osnovnih šolah je odpadel pouk.

Dostop do Jezerskega in Bohinja je bil onemogočen
Na območju Bohinja je veter odkril več kot 70 streh, največ v spodnji bohinjski dolini. Takšnega vetra, ki bi povzročil toliko škode, v Bohinju ne pomnijo, je povedal tamkajšnji župan Franc Kramar in dodal, da je bila velika sreča, da v neurju ni bil nihče poškodovan.

Stanje, kar zadeva vreme, se sicer umirja. Gasilci zdaj vso energijo usmerjajo v to, da prekrivajo najbolj ogrožene objekte, predvsem tiste, kjer voda teče v stanovanja. Ob tem pa znova opozarjajo ljudi, naj del na strehah ne opravljajo sami. Danes zgodaj popoldne se je namreč na območju Bohinja že zgodila nesreča. Nekdo je padel s strehe in se poškodoval, s helikopterjem so ga odpeljali na zdravljenje.

Tudi premier Miro Cerar si je skupaj s poveljnikom republiške civilne zaščite Srečkom Šestanom in ministrico za obrambo Andrejo Katič popoldne ogledal najbolj prizadeta območja v Bohinju, je za radijsko oddajo Dogodki in odmevi poročala Aljana Jocif. "Poglejte, prvo, kar je, da nudimo pomoč prek civilne zaščite in drugih vladnih služb, da se zavaruje ljudi in se jim omogoči dobava električne energije, da ne bodo ogroženi, bodo lahko začeli čim prej normalno živeti, da bodo lahko šli otroci v šolo, kajti zdaj je bilo treba vse zaščititi." Potem pa bo vlada skušala zagotoviti finančno pomoč pri obnovi. Cerar je nato obiskal tudi Jezersko.

Takega vetroloma na Koroškem ne pomnijo
Na Koroškem z olajšanjem ugotavljajo, da se je orkanski veter umiril, so pa medtem narasli nekateri vodotoki. Reki Meža in Drava sta prestopili bregove, a večjega poplavljanja za zdaj ni bilo.

Neprevoznih je precej lokalnih cest, večina glavnih cest je že prevozna. Zelo veliko težav imajo v Črni na Koroškem, ki je bila dalj časa zaradi prekinjenega električnega in telefonskega omrežja odrezana od sveta, evakuirati so morali štiri ljudi. Kot je za povedala županja Romana Lesjak, je močan veter razkril strehe z najmanj 20 objektov v občini, poškodovane ali odtrgane so ceste, prav tako je poškodovano elektrodistribucijsko omrežje. V nekaterih delih občine že imajo elektriko, marsikje pa še ne.

Kot je povedal regijski poveljnik civilne zaščite Alan Matijevič, je po doslej zbranih, še nepopolnih podatkih veter na Koroškem poškodoval 44 objektov, 18 stanovanjskih blokov, štiri šole in vrtce ter 32 gospodarskih objektov. Evidentirani so štirje plazovi.

Na terenu so bile doslej ekipe 18 gasilskih enot z več kot 320 gasilci, 24 pripadnikov civilne zaščite in več kot 150 pripadnikov drugih služb (režijski obrati, komunala, elektroslužbe). Regijski center za obveščanje je izdal 500 poplavnih vreč prevaljski občini, en velik zavoj folije občini Dravograd, prejeli so več zahtevkov za agregate.

Orkanski veter je močno poškodoval gozd. Kot so za povedali koroški gozdarji, tako velikega vetroloma ne pomnijo. Po prvih podatkih slovenjgraške območne enote zavoda za gozdove je veter na območju Koroške podrl in polomil površinsko in posamezno okoli 85.000 kubičnih metrov lesa. Tokrat so nekateri predeli poškodovani tudi na površinah, velikih tudi po več hektarov.

Podrtih več dreves, kot so jih posekali zaradi podlubnika
Orkanski veter je pustošil tudi po Zgornji Savinjski dolini, kjer je strehe odkril na več kot 400 poslopij. Še vedno je brez električne energije nekaj 100 gospodinjstev, številne kmetije so zaradi podrtih dreves in plazov odrezane od sveta, je za Dogodke in odmeve poročal Matija Mastnak. Gozdarji ocenjujejo, da je veter v Zgornji Savinjski dolini podrl okoli 100 tisoč kubičnih metrov dreves, kar je več, kot so jih tukaj v zadnjih letih posekali zaradi podlubnika.

Mejni prehod Gruškovje spet odprt, cesta Šmarje-Dragonja zaprta
V ponedeljek zvečer so zaradi podrtega drevja in zemeljskega plazu zaprli cesto Šmarje-Dragonja. Glede na napovedi obstaja nevarnost, da se bo sprožil še večji plaz, po napovedih je mogoč premik okrog 200 kubičnih metrov zemlje. Do preklica bo tako cesta zaprta za ves promet.

Glavna cesta proti mednarodnemu mejnemu prehodu Gruškovje, ki je bila zaradi plazu zaprta za ves promet, je spet v celoti odprta, prav tako odsek podravske avtoceste od Dražencev do Podlehnika.

Za sanacijo plazu je poskrbelo Cestno podjetje Ptuj, njihov predstavnik Dušan Sagadin pa je za STA povedal, da so morali odstraniti nekaj nevarnih dreves, ki so ob močnem vetru ogrožala promet. Plaz po njegovih besedah ni imel večjih razsežnosti, na cesto je nanosilo okoli sto kubičnih metrov zemlje, ki so jo odstranili.

Težave tudi v železniškem prometu
Podrto drevje ovira tudi železniški promet. Proga Kranj-Ljubljana ostaja še naprej zaprta. Za lokalne potniške vlake je organiziran nadomestni avtobusni prevoz med Kranjem in Ljubljano, za mednarodne vlake pa med Ljubljano, Jesenicami in Beljakom.

Notranjska: najhuje na Cerkniškem
Po navedbah poveljnika civilne zaščite za Notranjsko Štefana Majcna je bilo dopoldne najhuje na Cerkniškem in v Loški dolini, kjer največ težav povzroča močan veter. "Na območju Postojne je nekaj manj obvladljivih zadev, sicer so na delu gasilci in cestni delavci. Na območju Ilirske Bistrice so težave tudi z elektriko, prav tako je močan veter odkril nekaj streh, podrl nekaj dreves, enako velja tudi za območje sežanskega Krasa," je pojasnil.