Agencija za okolje (Arso) navaja, da je bil po "delnih in še ne povsem preverjenih podatkih" letošnji februar nekoliko toplejši kot običajno in podpovprečno namočen, podpovprečno je bilo tudi število sončnih ur.

Odklon temperature zraka je po podatkih Arso od povprečja primerjalnega obdobja 1991–2020 na državni ravni znašal 0,3 °C, kar letošnji februar uvršča približno na 33. mesto najtoplejših februarjev od leta 1950. Najtoplejši je bil lanski februar z odklonom kar 5,5 °C.

"Prostorsko gledano, je bil letošnji februar v zahodni polovici Slovenije večinoma toplejši od povprečja, odklon je znašal med 0,5 in 1,5 °C, ponekod tudi več (Kredarica 2,6 °C, Bilje 2,0 °C, Tolmin 1,9 °C). Vzhodna polovica države je bila povprečno topla, z odklonom med –0,5 in 0,5 °C, še nekoliko hladneje je bilo na Pohorju in severovzhodu države," na svoji spletni strani navaja Arso.

Skromne snežne razmere

Februar je bil skoraj po vsej Sloveniji podpovprečno namočen. Največ padavin je bilo v okolici Maribora. Prav tako so bile močno podpovprečne snežne razmere. "Ob skromni snežni odeji že v začetku meseca so bile slabo zasnežene oziroma deloma kopne tudi alpsko doline, zlasti nenavadno malo snega je bilo v Bohinjski dolini. Tudi v sredogorju so bile snežne razmere slabe, zlasti na Pohorju in Snežniku. V Alpah je bilo na nadmorski višini 1500 metrov večinoma od 20 do 80 cm snega, več v Julijskih Alpah. Na Kredarici, 2513 m nad morjem, je bilo snega sicer večji del februarja med 115 in 145 cm, kar pa je pod dolgoletnim povprečjem okoli dveh metrov, dveh metrov in pol. Po zadnjem sneženju, konec meseca, se je snežna odeja odebelila na 170 cm. Manj snega je bilo na Kredarici konec februarja nazadnje v letih 2019 in 2012," navaja Arso

Pod povprečjem je bila tudi osončenost. Najmanj osončeno je bilo območje med Novim mestom, Grosupljem, Velenjem in Ptujem, osončenost je nato proti severozahodu, zahodu in jugu naraščala. Več sonca kot običajno je bilo le v višinah na skrajnem severozahodu države.

"Februar 2025 je po skupni mesečni statistiki temperature zraka in višine padavin najbolj podoben februarju 1971, ki pa je bil od letošnjega februarja nekoliko hladnejši.," še navaja Arso.

Februarske temperature so najbolj odstopale na severu Evrope

Služba za spremljanje podnebnih sprememb v okviru programa EU-ja Copernicusa pa je po poročanju STA sporočila, da je bila sicer povprečna februarska temperatura 1,59 stopinje Celzija nad ocenjenim povprečjem v obdobju 1850–1900. Gre za 19. zaporedni mesec v zadnjih 20 mesecih, ko je bila povprečna svetovna temperatura zraka za več kot 1,5 stopinje Celzija višja od predindustrijske ravni.

Od marca lani do vključno februarja letos je bila povprečna globalna temperatura 0,71 stopinje nad povprečjem obdobja 1991–2020 in 1,59 stopinje nad ocenjenim povprečjem obdobja 1850–1900.

V Evropi je bila povprečna februarska temperatura 0,44 stopinje oz. 0,40 stopinje Celzija nad februarskim povprečjem v obdobju 1991–2020, s čimer je letošnji februar precej odstopal od desetih najtoplejših februarjev v zgodovini meritev. Povprečne temperature so bile najvišje nad severno Fenoskandijo (polotok, ki obsega Skandinavijo, polotok Kola, Finsko in Karelijo), Islandijo in v Alpah.

Zunaj Evrope so povprečje najbolj presegle temperature nad večjim delom Arktike, severnim delom Čila, Argentino, Mehiko, zahodnim delom Avstralije in jugozahodnim delom ZDA.

Pod povprečjem pa so bile temperature v delih ZDA in Kanade, v regijah ob Črnem, Kaspijskem in vzhodnem delu Sredozemskega morja ter v vzhodni Aziji.

Povprečna svetovna temperatura gladine morja je bila februarja 20,88 stopinje Celzija, kar je druga najvišja mesečna temperatura v zgodovini. Višja je bila le temperatura februarja lani, in sicer za 0,18 stopinje.

Dnevni svetovni obseg morskega ledu v obeh polarnih regijah je v začetku februarja dosegel nov rekordni minimum vseh časov in do konca meseca ostal pod prejšnjim rekordom iz februarja 2023.

Obseg arktičnega morskega ledu je bil februarja osem odstotkov pod povprečjem, s čimer je dosegel najnižji mesečni obseg doslej. To je sicer že tretji zaporedni mesec z rekordnim zmanjšanjem obsega ledu. Obseg ledu na Antarktiki pa je februarja dosegel četrti najnižji mesečni obseg doslej oz. 26 odstotkov pod povprečjem.

Podpovprečne padavine večinoma po vsej Evropi

Glede hidroloških razmer so pri Copernicusu poudarili, da so bile količine padavin v Evropi večinoma pod povprečnimi vrednostmi. To je sovpadalo tudi s podpovprečno namočenostjo tal na površini v večjem delu srednje in vzhodne Evrope, jugovzhodne Španije in Turčije.
Bolj namočene razmere od povprečja pa so bile na Islandiji, južnih delih Združenega kraljestva in Francije, v osrednji Italiji ter na Irskem.

Zunaj Evrope so bili podpovprečno namočeni večji deli Severne Amerike ter jugozahodne in osrednje Azije, večina Avstralije in Južne Amerike ter najbolj vzhodni deli Kitajske. Ob tem so pri Copernicusu spomnili tudi na divjanje gozdnih požarov v Argentini.

Bolj namočene razmere od povprečja pa so bili na vzhodu in zahodu ZDA, Aljaski, v delih Kanade ter v regijah Arabskega polotoka ter osrednjih delih Rusije in Azije. V jugovzhodni Afriki in južnem Tihem oceanu je nastalo več ciklonov, ki so povzročili znatno škodo.

"Februarja 2025 se nadaljuje niz skoraj rekordnih temperatur iz zadnjih dveh let. Ena od posledic višjih svetovnih temperatur je tudi taljenje morskega ledu in rekordno ali skoraj rekordno nizka pokritost z ledom na obeh polih. To vse je povzročilo, da je debelina ledu na svetovni ravni na zgodovinskem minimumu," je ob objavi podatkov dejala strateška vodja Copernicusove službe za spremljanje podnebnih sprememb Samantha Burgess.