Smučišča so šolarje pred tokratnimi počitnicami pričakala odeta v belo. Naraven sneg je namreč pomagal pri umetnem zasneževanju, ki pa je postalo nujnost za delovanje skoraj vseh naših smučišč. Izjema je zgolj Vogel, Kanin pa ostaja zaprt. Kot je za oddajo Ob osmih povedal predsednik Združenja slovenskih žičničarjev Boštjan Paradiž, je tehnično zasneževanje žal standard tako pri nas kot drugod po Evropi, Slovenija pa se mora v prihodnost usmeriti s ciljem tehnološkega izpopolnjevanja, "da bomo lahko brez težav zagotavljali tistih sto do 120 smučarskih dni in v tem času poskrbeli, da bodo družine smučale, otroci pa se gibali na svežem zraku, stran od digitalnega sveta."

Čeprav je bil letošnji januar globalno najtoplejši v zgodovini meritev, v Evropi pa drugi najtoplejši, so pri nas temperature omogočale zasneževanje, tako da vsi smučarski centri, ki imajo to tehnologijo, lahko obratujejo normalno. A kako vzdržno je to, tako okoljsko kot finančno? "To je dejstvo: ne moremo se več zanašati na naravo, da bomo imeli takšne zime, kot smo jih imeli pred 50 ali celo še pred 30 leti. Hkrati je zelo napredovala tehnologija, pa tudi način smučanja se je bistveno spremenil. Veliko več je prog, veliko večje so zahteve pri kakovosti, tehnike smučanja so druge. Zaradi vsega tega je smučanje danes drugačno, kot je bilo včasih. Poskrbeti je treba za tehnični sneg, to pa ni nič drugega kot povsem naravna zmes vode in zraka. Seveda je potem cena tega snega odvisna od cene električne energije in vode, pri tem nas vsako leto nekaj preseneti." Kot pravi, sicer za zasnežitev smučarskega središča Kope, ki ima 10 kilometrov prog, porabijo približno toliko elektrike, kot bi je za ogrevanje enega olimpijskega bazena. "Če primerjamo to z dejstvom, da smo imeli to sezono že 90 tisoč obiskovalcev (podatek velja za prejšnji teden, op. a.), potem je to razumen strošek." Sicer pa opozarja na podražitve elekrike, letos med drugim z omrežnino. "Takim spremembam se moramo prilagajati tudi s cenovno politiko. A slovenska smučišča letos niso prelila polne cene elektrike v ceno vozovnic, zato smo na evropski ravni ostali cenovni zelo konkurenčni." Prilagajajo se tudi s posebnimi ponudbami in akcijami kombinacij vozovnic s hrano.

V tej sezoni na devetih smučiščih prvič delujejo nove pridobitve, ki jih je država financirala z največjo naložbo v turizem po desetih letih, gre za kar 76 milijonov evrov. Med temi smučišči so tudi Kope, ki so s številom obiskovalcev to zimo že presegle rekord, do konca sezone pričakujejo celo 120 tisoč obiskovalcev. "Ne predstavljam si, da bi brez teh vlaganj lahko dosegali take rezultate. Še pomembneje pa je to, da gre tukaj za celoletna vlaganja, da gradimo bike park, da imamo nov adrenalinski park, električna kolesa, ... skratka veliko programov, ki so pogoj, da se taki centri prestrukturiramo v celoletne." Na področju zimske infrastrukture se sicer šele približujemo tujim centrom, na primer bližnjim avstrijskim, Paradiž pa je prepričan, da smo na poletnem delu v marsikaterem segmentu že boljši. Število prenočitev v poletni sezoni je po njegovih besedah v gorskih centrih že zdaj doseglo tretjino, v prihodnosti računajo na dodatno povečanje. "Naša pričakovanja so, da v prihodnjih štirih do petih letih izenačimo to razmerje. Klimatski pogoji so vrhunski, seveda pa je treba zagotoviti vsebine, kot so pohodniški programi, animacije, odlična kulinarika ... Ponuditi samo posteljo ni več dovolj. Ne, imeti je treba dober program, s tem navdušiti gosta in poskrbeti zanj. Goste je dobro ves čas malce drezati, jim ponujati novosti, drobtinice, ki jih privabljajo v te naše butične centre." Močno upajo na še večji porast števila tujih gostov. "Lani je bilo pri nas na Kopah recimo veliko več gostov iz Belgije in Nizozemske kot prejšnja leta. Še bolj spodbuden je podatek, da je več kot 30 družin tukaj bivalo 18 dni. To je kar osupljivo, če vemo, da je povprečje na Koroškem od 2 do 3 prenočitve."

Celoten pogovor je dostopen v podkastu Ob osmih.