Poletja pri tem niso le vse toplejša, temveč je tudi padavin do petine manj; vse pogostejši so ekstremni vremenski dogodki; vse te spremembe pri nas najbolj občutijo kmetje. Kmetijsko ministrstvo je zaradi tega kot prvi vladni resor pripravilo strategijo prilagajanja podnebnim spremembam, ki jo je potrdila tudi že vlada. Za ukrepe, namenjene zmanjševanju tveganja in škode v kmetijstvu, bo država v prihodnjih treh letih namenila 33 milijonov evrov.

Od leta 2006 država subvencionira tudi zavarovanje pridelkov. Za to možnost se odloča vse več kmetov.

Nove "taktike" kmetov
Kmetje sicer tožijo, da morajo spomladi hiteti s setvijo, sejati več travnih mešanic in namesto koruze več drugih vrst žita, pomagajo pa si tudi s kolobarjenjem. Omenjajo tudi, da jih vse pogosteje napadajo škodljivci, ki se pojavljajo v gozdovih in na poljih, zato je tudi uporaba insekticidov postala neizogibna.

Proti suši se ni mogoče zavarovati
Država pomoč sicer izplačuje le še za škodo, nastalo po suši, ki je ni mogoče zavarovati. Za lansko sušo kmetom dolguje še štiri milijone evrov. Kot ugotavlja računsko sodišče, je država v zadnjih sedmih letih kmetom sicer izplačala skoraj 86 milijonov evrov odškodnina za sušo, manj podjetna pa je bila pri preventivnih ukrepih, kakršno je namakanje, saj je za to namenila le dobre tri milijone.

Pri tem velja omeniti, da je kmetijsko ministrstvo že marca obljubilo, da bo aprila razpis za obnovo starih in za nove namakalne sisteme, a ga kmetje še zmeraj niso dočakali.

V prednosti "lovci in ribiči"?
Branko Tomažič, direktor Kmetijske zadruge Vipava, je v zvezi s tem za Odmeve dejal, da država nikakor ne odbri namakanja v Vipavski dolini, čeprav imajo za to dobre možnosti. "Ne vem, zakaj se ta mit ribičev in lovcev prenaša v naše obdobje," je komentiral mačehovski odnos države do kmetov.