Po besedah Dragana Matjašiča iz Zavoda za gozdove Slovenije so leta 2008 oddali vloge za krčitev 400 hektarov gozdnega prostora, lani pa že za krčitev 750 hektarov. Letošnja številka bo verjetno podobna.

Vloge za krčitev se večinoma podajajo zaradi infrastrukture, obrtnih ali stanovanjskih con, predvsem pa zaradi kmetijskih namenov, je za Radio Slovenija poročala Jernejka Drolec.

Nezakoniti posegi predvsem zaradi kmetijstva
Poleg zakonitih posegov je veliko tudi nezakonitih, po Matjašičevih besedah so jih našteli okoli 350. Kot pojasnjuje, k temu precej pripomorejo prav evropske subvencije za širitev kmetijskih zemljišč. Težava je tudi slaba informiranost lastnikov zemljišč o postopkih pridobivanja krčitvenih dovoljenj, ki so precejšnja novost. Zanje se morajo lastniki gozdov obrniti na območno enoto zavoda za gozdove.

Gozdnatost se povečuje v odročnejših krajih, krčenje pa se pojavlja v bolj naseljenih območjih, kjer je že zdaj gozda malo, npr. v Ljubljanski kotlini, Savinjski dolini in na štajerskem delu proti Ormožu. Pritiski so tukaj močni predvsem zaradi urbanih razlogov.

Posebna skupina strokovnjakov zavoda za gozdove in biotehniške fakultete tako že pripravlja predloge za rešitev vprašanja. V roku enega meseca naj bi predloge poslali na ministrstva za kmetijstvo ter okolje in prostor.