Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v soglasju z Zavodom RS za varstvo narave začetek prepovedi košnje na območjih zaščitenih traviščnih habitatov metuljev letos zamaknilo s 15. junija na 25. junij.

Skladno z uredbo o plačilih za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve ter Naturo 2000 iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 pri operaciji Traviščni habitati metuljev – MET, ki se izvaja v okviru intervencije Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila – biotska raznovrstnost in krajina (KOPOP-BK), košnja ni dovoljena od 15. junija do 15. septembra tekočega leta. Izjema je območje Ljubljanskega barja, kjer košnja ni dovoljena od 15. junija do 1. septembra.

"Zaradi obilice padavin v letošnji pomladi prihaja do razmočenosti terena, kar otežuje obdelavo površin. Košnja brez poškodb travne ruše in s tem traviščnega habitata namreč praktično ni mogoča," so zamik začetka prepovedi utemeljili na ministrstvu.

Izjema velja za vsa območja traviščnih habitatov metuljev, določena z omenjeno uredbo. Vpogled v evidenco teh območij je mogoč na javnem spletnem pregledovalniku grafičnih podatkov ministrstva.

Naravovarstveni cilji na območjih Nature 2000 morajo biti doseženi

Naravovarstvene cilje na območjih Nature 2000 je treba doseči, pa je ob pripravi programa upravljanja teh območij v 2023–2028 sporočilo ministrstvo za naravne vire in prostor. Med njimi je izboljšanje stanja vrst na travnikih, kar je povezano z intenzivnostjo kmetovanja na njih. Ukrepi so lahko prostovoljni, a ti v preteklosti niso bili učinkoviti, opozarjajo.

"Pogovori glede reševanja te problematike še potekajo," je v izjavi medijem v Ljubljani dejal državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Matej Skočir, potem ko je Sindikat kmetov Slovenije po pogovorih z ministrstvoma za naravne vire ter za kmetijstvo minuli petek objavil, da je vladna stran pristala na spremembo predloga uredbe o programu upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023–2028, po kateri bi bili ukrepi za kmete prostovoljni.

Skočir je dodal, da "pobudo" še proučujejo in se bodo nanjo ustrezno odzvali. Poudaril je, da država naravovarstvene cilje mora doseči, med drugim tudi zaradi opomina Evropske komisije, ki se nanaša na nedoseganje ciljev glede travniških vrst in habitatnih tipov. "Ena iz možnih rešitev je, da se cilje doseže s prostovoljnimi ukrepi. Žal pa izkušnje kažejo, da na ta način naravovarstveni cilji niso bili doseženi," je dejal.

Nedoseganje teh ciljev pomeni povečevanje tveganja za manjša izplačila pri skupni kmetijski politiki ter morebitno kazen, povezano z morebitno tožbo Evropske komisije, je opozoril Skočir.

Bodo plačila Nature 2000 višja?

Vršilka dolžnosti direktorice direktorata za naravo na ministrstvu za naravne vire in prostor Katarina Groznik Zeiler je dejala, da nad prostovoljnimi ukrepi ne dvigujejo rok. Je pa opozorila, da plačila Natura 2000 (za omejitve, ki med drugim presegajo ustrezne standarde za dobre kmetijske in okoljske pogoje) temeljijo na obveznih zahtevah, zato so tudi višja kot plačila za prostovoljne ukrepe.

Glede višine plačil Natura 2000 je Groznik Zeiler menila, da jih bodo morali nasloviti kmetijski strokovnjaki in ministrstvo za kmetijstvo pri izvajanju strateškega načrta skupne kmetijske politike. "Strateški načrt je možno spreminjati in ob spremembi je mogoče narediti tudi premislek, ali so bila plačila ustrezno ovrednotena," je dejala.

O morebitnem zvišanju plačil je Skočir dejal, da je to eno od vprašanj v pogovorih, ki potekajo tako med predstavniki vlade in kmetijskih organizacij kot na ravni obeh resorjev.

Pravnega mnenja – ki ga je Zadružna zveza Slovenije naročila pri Inštitutu za javno upravo pri ljubljanski pravni fakulteti in po navedbah zveze ugotavlja neustavnost zakona o ohranjanju narave, posledično pa bi bila omenjena uredba sprejeta brez pravne podlage – ministrstvo ni prejelo, zato ga ne more ocenjevati.

Pravne službe ministrstev za naravne vire in za kmetijstvo ter službe vlade za zakonodajo pa po navedbah ministrstva za naravne vire menijo, da zakon ni neustaven in da vlada lahko predpisuje omejevalne ukrepe.

Glede posledic morebitnega zadržanja izvajanja zakona je državni sekretar dejal, da je težko napovedati, kakšna bo odločitev ustavnega sodišča, ali bo vložena pobuda. Uredba je sicer sestavljena iz dveh delov – v prvem delu je sestavljena iz programa upravljanja Nature 2000, ki se lahko sprejme s sklepom vlade, v drugem delu pa te omejitve poslovanja uveljavlja. "Tako da bi se lahko program upravljanja Nature 2000 po dosedanji praksi tudi sprejel, ne da se sprejme tudi obvezni režim, ki je predmet pogovorov," je dodal Skočir.

Predlog programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023–2028 in predlog uredbe o tem programu med drugim določata prepovedi, pogoje in omejitve rabe na območjih Nature 2000 na Planinskem polju in Ljubljanskem barju. Med drugim bi bilo za doseganje ciljev programa na določenih travniških površinah od leta 2024 dovoljena košnja le enkrat letno koncu junija, prepovedano bi bilo gnojenje in paša ter uporaba fitofarmacevtskih sredstev.

O učinkovitosti ukrepov je Groznik Zeiler dejala, da je pri tako kompleksnih ciljih, kot so ti glede Nature 2000, uvedba strogega režima samo eden od možnih ukrepov. "Če so strokovnjaki ugotovili, da je glavna grožnja npr. intenziviranje kmetijstva – kar v primeru travnikov pomeni, da se jih kosi denimo več kot štirikrat na leto in se jih intenzivno gnoji – in jih začneš bolj ekstenzivno obdelovati, si odstranil eno od glavnih groženj za določeno vrsto," je povedala.

Izkušnje iz različnih projektov in dela javnih služb ohranjanja narave kažejo, da se, ko se odstrani glavne razloge za slabšanje stanja, pokaže tudi uspeh, sicer ne čez noč, v enem letu, v nekaj letih pa, je dodala.