"Leto 2019 končuje desetletje izredne globalne vročine, zmanjševanja ledene odeje in rekordnih ravni morja, ki so posledica izpustov toplogrednih plinov zaradi človeške dejavnosti," so ob objavi poročila na konferenci v Madridu zapisali v WMO-ju.

"Vročinski valovi in poplave, ki so bili nekoč dogodki, ki smo jih opisovali, kot da se zgodijo "enkrat na 100 let", postajajo vse bolj običajni dogodki," je v izjavi zapisal generalni sekretar WMO-ja Petteri Taalas. "Države, od Bahamov in Japonske do Mozambika, trpijo zaradi posledic uničujočih tropskih ciklonov. Divji požari so pustošili na Arktiki in v Avstraliji," je še dejal.

Povprečne temperature za zadnjih pet let (2015–2019) in deset let (2010–2019) bodo "skoraj zagotovo" najvišje v zgodovini. 2019 bo najverjetneje drugo ali tretje najbolj vroče leto do zdaj, morska voda pa je za 26 odstotkov bolj zakisana kot na začetku industrijske dobe, kar je močno škodovalo morskim sistemom, so med glavnimi ugotovitvami organizacije.

Ledena odeja na Arktiki se je septembra in oktobra približala rekordno tanki debelini, več negativnih rekordov glede debeline ledu pa so letos opazili tudi na Antarktiki.

Sorodna novica Greta Thunberg srečno priplula do Lizbone

Znova se povečuje številno lačnih
Podnebne spremembe so ključni dejavnik za porast lakote po svetu, potem ko se je več desetletij zmanjševala. Lani je za lakoto trpelo več kot 820 milijonov ljudi, je še zapisano med poudarki poročila. Vremenske ujme in nevšečnosti so tudi razlog, da je moralo letos svoje domove zapustiti več milijonov ljudi. Med januarjem in junijem je bilo zaznanih 10 milijonov novih razselitev: sedem milijonov ljudi so z domov pregnali vremenski pojavi, kot so bili ciklon Idai v Afriki, cikloni Fani v Aziji, orkan Dorian na Karibih ter poplave v Iranu, na Filipinih in v Etiopiji.

Koncentracija ogljikovega dioksida v ozračju je leta 2018 dosegla rekordnih 407,8 delca na milijon in se je letos še zviševala. Ogljikov dioksid v ozračju ostane več stoletij, v oceanih pa še dlje, so ob tem spomnili v WMO-ju.

"Niti približno nismo blizu doseganju ciljev pariškega sporazuma," je še opozoril generalni sekretar WMO-ja. "Če ne bomo zdaj sprejeli odločnih podnebnih ukrepov, se bomo podali na pot zvišanja temperature za več kot tri stopinje Celzija do konca stoletja s še več škodljivimi učinki na blaginjo ljudi," je dodal.

Več je tudi vročinskih valov
Dvig temperatur – očitni so hujši in daljši vročinski valovi – vse bolj vpliva na zdravje ljudi in zdravstvene sisteme. Večje posledice je med drugim mogoče občutiti tam, kjer so izrazitejši pojavi staranja prebivalstva, urbanizacije in neenakosti na področju zdravja. Leta 2018 je bilo vročinskim valovom izpostavljenih 220 milijonov več ljudi, starejših od 65 let, kot povprečno v primerjalnem obdobju 1986–2005, je podatke različnih agencij pod okriljem ZN-a povzel WMO.

Sorodna novica Sporočilo Guetteresa je jasno: "Nehajmo vrtati in kopati"

Znanstveniki opozarjajo, da je treba okrepiti napore za zaščito okolja. Njihovi pozivi so na noge spravili številne okoljske aktiviste po vsem svetu, ki stopnjujejo pritisk na vlade in podnebja, naj storijo več za omejitev škodljivih izpustov.

V Madridu se o pravilih za implementacijo pariškega sporazuma pogaja skoraj 200 držav. Strokovnjaki od konference ne pričakujejo večjih prebojev, nekoliko je razočarala že odsotnost predsednikov držav in vlad večjih onesnaževalk na ponedeljkovi slovesnosti ob odprtju.