Nepremičnina ima energetsko izkaznico, pod lepo fasado pa je objekt, ki bi se ob potresu zrušil sam vase kot hiša iz kart. Študija iz leta 2020 je pokazala, da je kar 100 tisoč objektov uvrščenih v kategorijo dolgoročnega nedopustnega potresnega tveganja.
Kaj bi se torej zgodilo v Ljubljani, če bi jo stresel potres, kakršen je bil leta 1895? "Približno 7,2 milijarde evrov neposredne škode na stavbah in približno 330 mrtvih ljudi," odgovarja Matjaž Dolšek s fakultete za gradbeništvo. V Ljubljani je kar nekaj tako nevarnih stolpnic, da bi jih morali takoj porušiti. Zagotovo takšnega stanovanja ne bi kupili niti ga ne bi oddali podnajemnikom, zato bi bila ta informacija – potresna izkaznica – nujna, a kot pojasnjuje Dolšek, bi s tem verjetno cene določenim stavbam padle, kar pa ni v interesu vseh.
Po naših informacijah interesa nima niti država, saj bi to pomenilo manj pobranega davka od nepremičnin. Toda potresno nevarne so tudi javne zgradbe, kot denimo šole in vrtci ter 200 stavb oziroma delov stavb bolnišnic. "Približno 330 tisoč kvadratnih metrov takšnih objektov ni sprejemljivih z vidika potresnega tveganja, za šole pa je ta številka še nekoliko višja – približno 500 stavb," opozarja Dolšek.
V državi strateških načrtov, kako težavo urediti, ni, resolucija je v usklajevanju že nekaj let in za nameček je spremenjeni gradbeni zakon znižal tudi nadzor nad gradnjo samo, a kot pravi Dolšek, ljudje ne umirajo zaradi tresenja tal, pač pa slabo zgrajenih objektov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje