Slovenija je ena od evropskih držav, v katerih živijo vse tri vrste velikih zveri – rjavi medved, volk in evrazijski ris. Foto: Shutterstock
Slovenija je ena od evropskih držav, v katerih živijo vse tri vrste velikih zveri – rjavi medved, volk in evrazijski ris. Foto: Shutterstock

Slovenija je po navedbah zavoda ena od evropskih držav, ki imajo ohranjene vse tri vrste velikih zveri – rjavega medveda, volka in evrazijskega risa. "Kljub izjemni pokritosti naše države z gozdom pa nimamo obsežnih gozdnih kompleksov, ki bi zagotavljali 'samostojen' življenjski prostor za velike zveri, zato so interakcije z njimi neizogibne. Zaradi prepletanja naravnega okolja in kulturne krajine je tako nujno, da ljudje z zvermi soobstajamo," so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.

Velike zveri se v zadnjih letih pojavljajo tudi na območjih, na katerih več desetletij niso bile stalno prisotne, na primer v alpskem svetu. Pojav je pri lokalnih skupnostih, zlasti pri živinorejcih, sprožil številna vprašanja, saj obstoječi nabor preventivnih ukrepov in način njihovega izvajanja ni vedno primeren za zahtevnejša območja alpskih pašnikov, so zapisali.

Sorodna novica "Najagresivnejšo politiko proti velikim zverem imajo v severni Evropi, najstrpnejši so na jugu"

S Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije, ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko-gozdarskim zavodom Nova Gorica, Univerzo v Ljubljani, Čebelarsko zvezo Slovenije in Občino Pivka so tako začeli nov projekt. Cilj je izboljšati, prilagoditi in uvesti izvedljive ukrepe za preprečevanje škode, razširiti njihovo uporabo z aktivnim sodelovanjem deležnikov ter razviti stroškovno racionalne in učinkovite ukrepe, ki bodo vključeni v novo skupno kmetijsko politiko po letu 2027.

Sredstva za izvajanje projekta so pridobili iz evropskega mehanizma LIFE, sofinancira pa ga ministrstvo za naravne vire in prostor.

Kot so pojasnili, bodo glavnino projektnih dejavnosti namenili zmanjševanju škode, ki nastaja zaradi napadov velikih zveri na pašne živali in drugo človekovo premoženje. "Vsa zaščitna sredstva in prakse bomo razvijali ali prilagajali v sodelovanju s kmeti, čebelarji, kmetijskimi in čebelarskimi svetovalci, pooblaščenci za cenitev škod ter lokalnimi skupnostmi, vključno z občinami. Poleg tega bomo z vključevanjem prostovoljcev izboljšali in razširili mrežo ljudi za pomoč kmetom," je povedal vodja projekta Rok Černe z zavoda za gozdove.

Namen projekta je tudi razvijati spretnosti skupnega dialoga med različnimi interesnimi skupinami in strokami ter povečati znanje o velikih zvereh, s poudarkom na učinkovitih praksah za preprečevanje konfliktov. Pri tem je ključnega pomena tudi prenos znanj iz prakse v šole. "Z vključitvijo tematik v redne izobraževalne programe s področja kmetijstva, gozdarstva in naravovarstva se bo zapolnila vrzel v sistemskem izobraževanju ter tako dolgoročno prispevala k strpnemu soobstoju velikih zveri in človeka," so prepričani projektni partnerji.