Delovna skupina Zdravniške zbornice Slovenije za spremljanje, opozarjanje in ozaveščanje o nevarnostih onesnaženega okolja je pripombe in predloge podala že na sprejet predlog uredbe o opravljanju obvezne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, a jih, kot so zapisali na zbornici, ministrstvo za okolje ni upoštevalo. V zbornici so med drugim predlagali, da se kot pogoj za pridobitev koncesije določi popolno izpolnjevanje zahtev Evropske komisije iz leta 2019 za sežigalnice oziroma da se v uredbo zapišejo vsaj tako stroge mejne vrednosti za izpuščanje strupenih snovi v okolje, kot jih je določila komisija.

Z uredbo, ki jo je vlada sprejela na dopisni seji 10. maja, se ne strinjajo, ker omogoča podeljevanje koncesij za sežiganje odpadkov oziroma sežigalnice za dobo najmanj 30 let brez predhodne presoje vpliva sežiganja na okolje, čeprav se bo s podelitvijo koncesije praktično določilo tudi mesto oz. lokacija sežigalnice. "Menimo tudi, da je bil način sprejemanja uredbe na dopisni seji le tri dni pred iztekom vladnih polnih pooblastil neustrezen, saj gre za strateško odločitev o ravnanju z odpadki v Sloveniji, ki bo dolgoročno vplivala na naše zdravje in predvsem zdravje naših otrok," so poudarili.

Podeljevanje koncesij brez strokovne presoje vplivov na okolje in zdravje

Po opozorilih zbornice so kotline v Sloveniji slabo prevetrene, v zimski sezoni leta so pogoste temperaturne inverzije. "Pri sežiganju odpadkov se v zrak sproščajo številne strupene snovi, ki škodujejo nosečnicam, razvoju otrok in povzročajo številne bolezni in prezgodnje smrti. Sprejeta uredba omogoča podeljevanje koncesij brez predhodne presoje primernosti lokacij," so zapisali.

Koncesijo bi, kot so na zdravniški zbornici navedli v sporočilu za javnost, tako za dobo 30 let lahko pridobilo podjetje Energetika Ljubljana, posledično bo gosto poseljena in neprevetrena ljubljanska kotlina izpostavljena dodatnemu viru mešanice različnih onesnaževal. "Koncesija bo podeljena brez strokovne presoje vplivov na okolje in zdravje," so ponovili opozorilo. Sprejeta uredba bi tako imela po njihovi presoji negativen vpliv na zdravje in okolje, zato novi vladi predlagajo, da škodljivo uredbo razveljavi in sprejme novo. Zbornica se zavzema za hitro in dosledno uveljavitev zahtev Evropske komisije za sežigalnice iz leta 2019 za vse objekte, namenjene termični obdelavi odpadkov v Sloveniji.

Prav tako predlagajo takojšnjo popolno izenačitev pogojev obratovanja za sežigalnice in naprave za sosežig ter strateško in strokovno umeščanje objektov za termično obdelavo odpadkov v okolje. Med predlogi so navedli še aktiven pristop za zmanjševanje količine odpadkov, ki potrebujejo termično obdelavo, ter preprečevanje gradnje in delovanja naprav za termično obdelavo odpadkov preko zmogljivosti, ki jih potrebuje Slovenija.

Ministrstvo: Sežigalnice le tam, kjer bo to varno za ljudi in okolje

Na ministrstvu za okolje in prostor so podrobneje pojasnili določila uredbe o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, potem ko je Zdravniška zbornica Slovenije opozorila na njene pomanjkljivosti.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da pridobitev koncesije ne bo zadostni pogoj za obratovanje sežigalnice, saj bo moral koncesionar izvesti postopke za njeno umestitev v prostor in pridobiti vsa predpisana soglasja in dovoljenja.

"V postopkih umestitve v prostor s celovito presojo vplivov na okolje in v postopku presoje vplivov na okolje bodo preverjene vse okoliščine in vplivi. Vsi nadaljnji postopki so zakonsko določeni in so nujno potrebna varovalka, da bodo objekti umeščeni v prostor na način, ki ne bo predstavljal nevarnosti okolju in ljudem," zagotavljajo.

Postopki umeščanja v prostor, vključno s celovito presojo vplivov na okolje, in ostali okoljski upravni postopki, sicer po pojasnilih ministrstva niso predmet uredbe, saj te postopke urejajo drugi predpisi.

Ob tem so na ministrstvu izpostavili, da količine nastalih odpadkov v Sloveniji od leta 2013 naraščajo, leta 2019 jih je po podatkih ministrstva za okolje in prostor nastalo za 8,4 milijona ton. Iz osnutka novega operativnega programa ravnanja z odpadki izhaja, da bodo letne slovenske potrebe po sežigu gorljivih komunalnih odpadkov v naslednjih desetletjih približno 180.000 ton.

Energetska predelava komunalnih odpadkov se izvaja predvsem v napravah za soproizvodnjo električne energije in toplote, ki uporabljajo gorivo, pripravljeno iz gorljivih frakcij nereciklabilnih komunalnih odpadkov. "Gre za sežig in ne sosežig gorljivih frakcij nereciklabilnih komunalnih odpadkov, ki nastajajo kot ostanki predelave v centrih za ravnanje s komunalnimi odpadki," so pojasnili.

Ker se vse bolj omejuje izvoz odpadkov v tujino, ker so tuje sežigalnice visoko zasedene, se poleg občutnega višanja cen ravnanja z odpadki, pojavljajo tudi težave z oddajanjem teh odpadkov in posledično njihovim kopičenjem na odlagališčih Slovenije, kar bo preprečevalo doseganje ciljev EU o zmanjšanju odpadkov na odlagališčih.

"Zato je treba zagotoviti trajne rešitve, kot je izgradnja lastnih kapacitet za termično obdelavo odpadkov. To so sežigalnice, ki seveda morajo biti umeščene v prostor v skladu s prostorsko in okoljsko zakonodajo," so jasni.

Za učinkovito izrabo toplotne energije je ob tem ključni dejavnik bližina porabnikov toplotne energije. To po pojasnilih ministrstva pomeni, da bo treba sežigalnice postavljati v bližini porabnikov, kot so sistemi daljinskega ogrevanja, saj bi v nasprotnem primeru izgube zaradi prenosa toplotne energije izničile pozitivne učinke sežiganja odpadkov, povezane s pridobivanjem energije.

V Sloveniji trenutno obratuje ena sežigalnica z letno zmogljivostjo sežiganja goriva iz obdelanih komunalnih odpadkov in blat čistilnih naprav v skupni letni količini 30.000 ton, kar ustreza povprečni letni vhodni toplotni moči goriva okoli 20 megavatov.

Cilj uredbe je, kot so še sporočili z ministrstva, zgolj določiti predmet in pogoje za podelitev koncesije za izvajanje državne javne službe. Koncesionar bo izbran na podlagi javnega razpisa, v katerem bo eden od pogojev tudi doseganje okoljskih standardov, mejnih vrednosti emisij in možnosti umestitve v prostor. Gre torej za akt, s katerim bo država podelila koncesijo za postavitev objektov za energetsko izrabo odpadkov, so pojasnili.