Najtoplejše desetletje od začetka sodobnih meritev leta 1850 bo obdobje med letoma 2011 in 2020, med letoma 2015 in 2020 pa so meritve zaznale najtoplejših šest let, v začasnem poročilu ugotavlja Svetovna meteorološka organizacija (WMO), ki deluje v okviru Združenih narodov.

Generalni sekretar organizacije Petteri Taalas je izrazil obžalovanje, da bo leto 2020 znova izredno za svetovno podnebje. Letos naj bi bila povprečna temperatura na svetu 1,2 stopinje Celzija višja od tiste v predindustrijski dobi, je povedal. Obstaja tudi možnost, da bo letošnje leto drugo najtoplejše do zdaj, vendar so razlike med tremi najtoplejšimi leti majhne, tako da je treba počakati do konca leta, je pojasnil.

Sorodna novica Tajanje večnega ledu oživlja stare nalezljive bolezni

Poplave in požari

Pariški podnebni sporazum iz leta 2015 države podpisnice zavezuje k omejitvi dviga povprečne globalne temperature občutno pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo in jih spodbuja k ukrepom za omejitev na 1,5 stopinje.

Taalas je opozoril, da so letos ekstremne temperature zaznali tako na kopnem kot tudi na morju, še posebej na območju Arktike. Gozdni požari so uničili obsežna območja v Avstraliji, Sibiriji, ameriški zahodni obali in Južni Afriki. Poplave v delih Afrike in v jugovzhodni Aziji so povzročile množično preseljevanje prebivalcev in ogrozile prehransko varnost milijonov, je opozoril.

Letošnje leto je bilo tudi izredno toplo leto v večjem delu Rusije, še posebej v Sibiriji. Od januarja do avgusta so bile temperature v Rusiji višje od povprečja za 3,7 stopinje Celzija, kar je 1,5 stopinje več kot rekordnega leta 2007, med drugim navajajo v poročilu.

Toplejše morje, rekordno število močnih neurij

WMO je v poročilu tudi navedel, da je imelo letos več kot 80 odstotkov oceanov vsaj en morski vročinski val. V zadnjem času tudi zaznavajo hitrejše naraščanje gladine morij, delno tudi zaradi povečanega tajanja ledu na Grenlandiji in Antarktiki.

Rekordnih 30 poimenovanih neurij se je medtem letos oblikovalo v Atlantskem oceanu, zaradi česar so jih morali šele drugič poimenovati po grški abecedi. Med njimi je bilo 13 orkanov in šest velikih orkanov s sunki vetra najmanj 178 kilometrov na uro.

Podatki v začasnem svetovnem podnebnem poročilu sicer zajemajo obdobje od januarja do oktobra, končno poročilo bo Svetovna meteorološka organizacija objavila marca 2021.