Da bi segrevanje ozračja ustavili ali vsaj zmanjšali, je svet s Pariškim podnebnim sporazumom skoraj soglasno sklenil, da bo storil vse, da omeji globalno segrevanje in temperaturo ozračja na manj kot dve stopinji oziroma na eno in pol več v primerjavi s tisto v predindustrijski dobi. Eno izmed glavnih dejanj mora biti opustitev rabe premoga, saj je kriv za tretjino izpustov, ki v obliki toplogrednih plinov pregrevajo naš planet.

Veliko upov, vloženih v Pariški podnebni sporazum
Po propadu Kjotskega sporazuma svet v boj s podnebnimi spremembami, onesnaženjem in uničevanjem okolja znova skuša stopiti z izpolnjevanjem zavez iz Pariškega podnebnega sporazuma, ki ga je podpisalo 195 držav.

ZDA so iz Pariškega podnebnega sporazuma sicer letos izstopile, si pa preostalih 194 držav (za zdaj) še vedno prizadeva za izpolnitev zavez iz sporazuma. Prav tako pa obstaja možnost, da bo novi ameriški predsednik ZDA vrnil v skupino držav, ki se trudijo doseči cilje za omejitev segrevanja.

Opuščanje premoga za omejitev segrevanja
Med ukrepi, ki bi pomembno znižali nastanek toplogrednih plinov in s tem vpliv na segrevanje ozračja, je tudi opustitev uporabe premoga, ki je kriv za kar tretjino izpustov ogljikovega dioksida. Evropska unija je postopno odpravo uporabe premoga zapisala med dolgoročne cilje podnebno nevtralne Evrope do leta 2050. To vključuje zapiranje rudnikov premoga in termoelektrarn in njihovo nadomeščanje z drugimi, najbolje obnovljivimi viri energije.

Zapiranje premogovne industrije je že oznanilo 11 držav Evropske unije, in sicer Avstrija, Danska, Irska, Italija, Portugalska, Slovaška, Švedska in Združeno kraljestvo. Večina namerava zapreti premogovne elektrarne do leta 2025.

Težave, ki jih prinaša opustitev premoga
Prenehanje uporabe premoga poleg koristi za planet prinaša tudi težave, ki jih je nujno treba rešiti. Ne gre le za to, da je treba izpad proizvodnje električne energije nadomestiti z drugimi viri, ampak je treba poskrbeti tudi za območja, ki so do zdaj živela prav od premogovne industrije. Tudi tukaj ne gre le za možnosti prezaposlitve ljudi, ki so delali v tej industriji, ampak je treba narediti in izvesti gospodarsko prestrukturiranje celotnega gospodarstva teh območij. Prav tako je treba poskrbeti za sanacijo okolja, prepredenega z rudniškimi rovi in ostanki, ki jih za sabo pušča premogovniška industrija.

V načrtih Evropske unije in Pariškem podnebnem sporazumu je zapisano tudi, da mora opuščanje premoga potekati na pravičen način. To pa pomeni, da je treba dati državam v razvoju več časa, da svojo premogovno industrijo ugasnejo in jo nadomestijo, medtem ko morajo razvite države, med katere se šteje tudi Slovenija, to storiti prej.

"Krive" tudi države, ki premog že opuščajo
Onesnaževalke s premogom je namreč nujno gledati v zgodovinskem kontekstu. Čeprav je trenutno največja uporabnica premoga Kitajska, pa so razvite evropske države, ki zdaj premog že opuščajo ali pa so svojo premogovno industrijo celo že zaprle, zrasle, se razvile in blaginjo dosegle tudi z izkoriščanjem premoga, ki je v času industrijske revolucije pognal razvoj gospodarstva. Zato imajo dolžnost, da premog opustijo prve, pravijo okoljske organizacije in pri opuščanju premoga pomagajo manj razvitim državam.

Kaj bi morala storiti Slovenija?
V tem smislu mora pohiteti tudi Slovenija, ki kot članica OECD-ja tudi spada me razvite države. Da bi izpolnila omenjene okoljske cilje, bo morala Slovenija zapreti še edini delujoči premogovnik – velenjski, kjer so lani izkopali 3,1 milijona ton lignita. Prav tako bo treba ugasniti TEŠ, ki se napaja z lignitom iz velenjskega premogovnika, in sicer, če bi želeli izpolniti podnebne cilje, pred iztekom obratovalne dobe, ki je leta 2054, pravijo v društvu Focus.

Opuščanje za zdaj le še "osnutek"
Uradno se Slovenija še ni opredelila do opuščanja uporabe premoga, je pa septembra letos v javno razgrnila osnutek Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, ki ga je pripravila družba Deloitte. Osnutek strategije vsebuje scenarije za prestrukturiranje premogovnih območij šaleške in zasavske regije, vključno z ukrepi za prihodnja desetletja.

Osnutek predvideva tri mogoče scenarija zapiranja velenjskega premogovnika in termoelektrarne, ki se iz njega napaja: A (Ambiciozen), B (Finančno vzdržen) in C (Fleksibilen), ki kot letnice opuščanja in zapiranja premogovniške dejavnosti določajo leta 2033, 2038 ali 2042.

Scenariji A, B in C
Po ambicioznem scenariju bi rudnik in termoelektrarno ugasnili leta 2033. Ta scenarij naj bi bil, glede na zapisano v osnutku strategije, do okolja najbolj prijazen, vendar, glede na to, da smo v letu 2020, daje le nekaj več kot desetletje časa za načrt in izvedbo gospodarskega prestrukturiranja regije in življenja ljudi.

Branje osnutka sicer daje vtis, da ima prednost scenarij B, ki ga osnutek označuje za finančno vzdržnega, in opustitev premoga predvideva za leto 2038. Pomanjkljivost scenarija je, da bi tako delež emisij TEŠ-a v skupnih emisijskih bilancah presegal 30 odstotkov, pozitivno pa, da letnica 2038 velikemu delu ljudi, ki so zaposleni v industriji, omogoča upokojitev v načrtovani starosti, hkrati pa zaradi upokojitev ne bi bilo več potreb po zaposlovanju novih. Dodaja še, da pet let več omogoča dovolj časa za gospodarsko in socialno prestrukturiranje regije. Poleg tega pa gre za leto, ko bodo posojila za naložbo v TEŠ 6 v celoti izplačana.

Scenarij C ali fleksibilen scenarij ustavitev predvideva do leta 2042. To bi pomenilo, da bi delež emisij iz TEŠ-a presegel 40 odstotkov, kar bi doseganje podnebnih ciljev otežilo, zato je ta scenarij do okolja najmanj prijazen.

Kritike lokalnih oblasti
Če je iz osnutka sklepati, da se kot najmanj "boleč" scenarij kaže scenarij B z letnico opustitve premoga 2038, pa se lokalna oblast s tem ne strinja. Kot piše STA, so velenjski svetniki sprejeli sklep, da pričakujejo, da se za prehod v regijo brez premoga uporabi letnica 2042, z možnostjo prehodnega petletnega obdobja. Prepričani so namreč, da v krajšem obdobju pravičnega prehoda iz rudarske dejavnosti ni mogoče izvesti. Opozarjajo, da zapiranje premogovnika pomeni izgubo od 6 tisoč do 7 tisoč delovnih mest, skeptični pa so tudi do predčasnega zapiranja TEŠ-a, saj ta proizvede 35 odstotkov električne energije v Sloveniji.

Kritičen je tudi župan Velenja Peter Dermol, ki je za STA povedal: "Omenjene letnice so bile zrežirane še pred nastankom strategije. Previdni bomo in ne bomo dovolili, da bi bili izigrani." Posebej je poudaril, da je s strategijo ključno zagotoviti socialno varnost za vse, katerih delovna mesta bodo z opustitvijo premoga ogrožena. Pri tem ne gre le za rudarje, ampak za celotno gospodarstvo regije, ki je s premogovništvom močno povezano. Deloitte je namreč ocenil, da je 20 odstotkov delovnih mest v Šaleški dolini neposredno odvisnih od premogovništva.

Okoljske organizacije: Vse letnice so prepozne
Nekoliko drugačen pa je pogled okoljskih organizacij. Tomi Tkalec iz Focusa, je za MMC zapisal, da so vse tri predlagane letnice, zapisane v osnutku strategije opuščanja premoga za Slovenijo, prepozne in neskladne s podnebnimi cilji, ki so si jih države zadale s Pariškim podnebnim sporazumom. Da bi jih dosegli, bi morale vse razvite države (države OECD), vključno s Slovenijo, premog opustiti najpozneje do leta 2030. Tkalec meni, da bi bilo ob upoštevanju večletnega proračuna EU-ja in nejasnosti, kaj bo s financiranjem, če se ta zgodi po tem letu, premogovno dejavnost treba ugasniti v perspektivi trenutnega finančnega okvira EU-ja – to je v obdobju med 2021 do 2027.

Tako bi spoštovali tudi načelo pravičnega prehoda, na katerega se sklicuje tudi osnutek slovenske strategije prenehanja uporabe premoga, ki pa ne vključuje le lokalnih komponent, torej skrbi za socialno varnost ljudi v regiji premogovništva, ampak tudi globalno raven. V tem smislu to pomeni pravičnost do držav v razvoju, ki niso "zaslužne" za tolikšen del emisij kot razvite države, a bodo imele precej hujše posledice podnebnih sprememb. Tkalec meni, da imajo razvite države zato "zgodovinsko" odgovornost, da premog opustijo prej kot države v razvoju, da bi imele te več časa za prilagajanje novi realnosti.

Da bi torej dosegli cilje podnebne pravičnosti, bi morali premogovnik in TEŠ ugasniti do leta 2030. V društvu Focus so prepričani, da bi bile dolgoročne koristi, kljub manjšemu časovnemu razponu za ukrepanje, precej večje. Hkrati svarijo pred finančnimi posledicami.

"Opuščanje premoga v poznejšem časovnem oknu pomeni izrazito povečanje tveganj ter lahko rezultira v ’finančnem zlomu’ in nenačrtovanem zaprtju TEŠ-a in rudnika oz. prenehanju premogovne proizvodnje. Rudarjenje lignita v Velenju in na njem temelječa proizvodnja električne energije v TEŠ-u sta že zdaj v rdečih številkah. Leta 2019 je TEŠ ustvaril 20 milijonov čiste izgube, leto pred tem pa kar 58 milijonov čiste izgube. Pričakujemo lahko, da se bo z leti finančna situacija le še bolj zaostrovala. Finančni pritiski bodo vse večji, premogovna proizvodnja vse manj konkurenčna. Tudi osnutek strategije opuščanja premoga navaja, da začne leta 2033 'finančno poslovanje TEŠ-a postajati finančno manj vzdržno zaradi naraščajočih cen emisijskih kuponov'. K temu bo prispevala tudi podnebna politika na ravni EU-ju. V EU-ju že danes poteka proces zvišanja cilja za zmanjšanje emisij TGP do leta 2030 (in pozneje), kar pomeni, da bo ta letnica 'finančne nevzdržnosti' najverjetneje prišla še precej bolj zgodaj. Ob postavljanju letnic zapiranja tako pozno je mogoč tudi scenarij nenačrtovanega zapiranja TEŠ-a in Premogovnika Velenje precej pred letom, kot bo to predvidela ta strategija," opozarja Tkalec.

Komu ustreza "status quo?"
Okoljevarstveniki sicer kot ključno oviro za dosego podnebnih ciljev na tem področju vidijo nepravočasno in prepočasno ukrepanje. Kot pravi Tkalec, akterjem na odločevalskih položajih ustreza "status quo", kar se po njegovem mnenju kaže tudi v "nezmožnosti" sprejetja krovnega dokumenta za energetsko panogo v zadnjih 12 letih. Letos je bil sicer le sprejet NEPN – Nacionalni energetski program, ki pa ga je bilo treba sprejeti zaradi zahtev Evropske unije, še dodaja Tkalec.

Kaj uporabiti namesto premoga?
V vsakem primeru pa bo treba izpad proizvodnje električne energije nadomestiti z drugimi viri. Medtem ko se okoljske organizacije nagibajo k uporabi izključno obnovljivih virov energije (OVE), pa je iz osnutka razbrati tudi možnost uporabe plina, ki se omenja kot prehodni energent. Za okoljevarstvenike ta rešitev ni sprejemljiva, saj, kot poudarjajo, je tudi plin fosilno gorivo in s tem neustrezen nadomestek premoga.

Druga možnost, o kateri v Sloveniji resne razprave še ni bilo, se pa hkrati omenja kot resna možnost, je gradnja drugega bloka Jedrske elektrarne Krško, za katerega nekateri odločevalci menijo, da je edina prava rešitev za nadomeščanje proizvodnje energije iz termoelektrarne. Tudi tukaj se nakazuje več ovir, med njimi ta, da je gradnja jedrske elektrarne draga, poleg tega pa časovno zahtevna, zato se lahko zgodi, da bi na elektriko iz tega vira morali čakati zelo dolgo. Okoljevarstveniki sicer še opozarjajo, da tudi jedrska energija ni popolnoma čista energija, saj je za njeno delovanje, -predvsem za spremljevalne aktivnosti-, potrebno tudi fosilno gorivo.

Možnosti za izrabo obnovljivih virov je več, njihova uporaba pa je odvisna tudi od geografske lege posamezne države in (naravnih) virov, ki jih ima. Obnovljivi viri energije so sicer tisti, ki jih zajemamo iz stalnih naravnih procesov. To so sončno sevanje, veter, vodni tok, fotosinteza (za gradnjo biomase), plimovanje in zemeljski toplotni tokovi (geotermalna energija).

Kaj pravi Nacionalni energetski načrt?
Omenjeni, letos sprejeti Nacionalni energetski načrt je glede tega precej nedorečen, čeprav predvideva scenarije, ki naj bi postopoma vodili do podnebne nevtralnosti in proizvodnje električne energije brez premoga do leta 2050. To je scenarij z že obstoječimi ukrepi, ki je primerjalni in scenarij NEPN. Scenarij z obstoječimi ukrepi predvideva minimalne dodatne naložbe. Kar se tiče obnovljivih virov, predvideva dokončanje verige hidroelektrarn na Spodnji Savi, drugih OVE-jev pa ne. Po tem scenariju bi Jedrska elektrarna Krško delovala do konca podaljšane življenjske dobe, to je do leta 2043, peti blok TEŠ-a pa do leta 2035. Kar se tiče šestega bloka, bi ta deloval do leta 2054. Ta scenarij ne omogoča pravočasnega opuščanja premoga.

Po scenariju NEPN pa se predvideva pridobivanje več energije iz hidroelektrarn, pa tudi sonca in vetra, v kombinaciji s hranilniki električne energije. Jedrska elektrarna bi delovala do leta 2043, peti blok TEŠ-a do najpozneje leta 2030, šesti blok pa do leta 2035, saj se lahko nadgradi s CCS/CCU, piše v načrtu. V skladu z njim bi se uporaba premoga v energetske namene opuščala postopoma in do leta 2030 zmanjšala vsaj za 30 odstotkov oziroma bi se upoštevala strategija o opuščanju premoga, ki je za zdaj še v obliki osnutka in omenjena zgoraj.

"Natančni časovni načrt opuščanja rabe premoga v Sloveniji bo določen s strategijo za opuščanje rabe premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načelom pravičnega prehoda, ki bo sprejeta najpozneje do leta 2021," piše v Nacionalnem energetskem programu. Program kot alternative omenja tudi plin in biomaso in, kot že omenjeno, možnost gradnje novega bloka jedrske elektrarne.

Za okoljevarstvenike sprejemljivi le OVE-ji
Okoljske organizacije tega mnenja ne delijo. Zanje je edina možnost uporaba obnovljivih energetskih virov, kar iz skupine možnosti izvzema plin (ki je fosilni energent), pa tudi jedrsko energijo, saj se za delovanje jedrske elektrarne porablja tudi fosilno gorivo. "Za nov elektroenergetski sistem v Sloveniji, ki bi temeljil le na obnovljivih virih energije, bi bila potrebna uporaba vseh obnovljivih virov energije, ki jih je mogoče uporabiti pri nas. Poleg sonca tudi veter, vodo, geotermalno energijo in biomaso," pravijo v društvu Focus.

Premikamo se. Ampak, ali smo dovolj hitri?
Glede na sprejeti Nacionalni podnebni načrt, ki strategijo opuščanja premoga omenja, in osnutek strategije opuščanja premoga ne moremo reči, da se v Sloveniji na tem področju nič ne dogaja.

Vendar pa okoljevarstvene organizacije, ki se sklicujejo na argumente znanstvenikov iz IPCC-ja, opozarjajo, da bi morali z opuščanjem premoga pohiteti in ga na področju proizvajanje energije opustiti do leta 2030, sicer bo, kot pravijo, prepozno. Te letnice pa v strategijah, osnutkih in načrtih ne predvideva noben do zdaj dostopen državni dokument.