Na začetku 1992 je za EU sploh začela obstajati, 16 let pozneje pa ji bo pol leta predsedovala. Članice Evropske unije so Slovenijo kot neodvisno državo priznale skupaj, in sicer 15. januarja 1992. To leto je Slovenija tudi zaprosila za sklenitev Evropskega sporazuma o pridružitvi.

Slovenija je z EU-jem podpisala sporazum o sodelovanju leta 1993 ter začela delovne pogovore o sklenitvi pridružitvenega sporazuma. Tukaj pa so se že pojavili prvi zapleti, saj je Italija odprla vprašanje vračanja premoženja tako imenovanim optantom – Italijanom, ki so se po koncu 2. svetovne vojne izselili iz takrat že slovenskega ozemlja. Rešitev tega vprašanja je bil pogoj za podpis sporazuma.

Leta 1996 so se dogovorili o vprašanju optantov in Slovenija se je zavezala, da bo postopoma odprla nepremičninski trg tudi za tujce. S tem so bile odstranjene vse ovire, ki so preprečevale podpis Evropskega sporazuma o pridružitvi. Slovenija in Evropska unija sta ga podpisali 10. junija 1996, takoj po tem pa je Slovenija vložila prošnjo za članstvo v EU-ju. Prošnjo je oddala kot zadnja med srednjeevropskimi kandidatkami.

Julija 1997 je slovenski parlament ratificiral sporazum o pridružitvi, Evropska komisija pa je podala mnenje o kandidatkah za vstop v Unijo, ki je bilo za Slovenijo ugodno. Slovenska vlada je zato sprejela Strategijo za vključevanje v Evropsko unijo. Kljub najpoznejši vključitvi v pristopni postopek je bila Slovenija k pogajanjem povabljena v prvi skupini, skupaj s Poljsko, Češko, z Madžarsko, Estonijo in s Ciprom.

Pristopna pogajanja je 31. marca 1998 začela analiza usklajenosti nacionalnih zakonodaj z evropskim pravnim redom. Vlada je aprila imenovala ožjo pogajalsko skupino desetih strokovnjakov, ki jo je vodil Janez Potočnik. Pogajali so se o 31 vsebinskih poglavjih, zato je vlada določila še 31 delovnih skupin. Ker je evropski pravni red nastajal več desetletij, pristopna pogajanja pravzaprav niso prava pogajanja, ampak bolj prilagajanje kandidatke na način prevzemanja evropske zakonodaje.

Leta 2001 je Slovenija edina med kandidatkami izpolnila časovni načrt in do konca leta končala pogajanja o vseh poglavjih pravnega reda, ki niso bila vezana na finančna vprašanja. Unija je postavila leto 2004 za ciljni datum vstopa držav, ki bodo na članstvo ustrezno pripravljene. Omenili so deset držav kandidatk: Slovenijo, Poljsko, Češko, Madžarsko, Slovaško, Estonijo, Latvijo, Litvo, Ciper in Malto. Bolgarija in Romunija pa za pristop k EU-ju še nista bili pripravljeni.

12. decembra 2002 je s še zadnjimi finančnimi dogovori Slovenija v Köbenhavnu končala pristopna pogajanja. Evropski svet je hkrati potrdil, da lahko 10 držav postane del Evropske unije 1. maja 2004.

23. marca 2003 so se Slovenci na referendumu s skoraj 90 odstotki glasov "za" odločili za vstop države v EU. Volilna udeležba je bila 60,31-odstotna. Evropski parlament je 9. aprila prepričljivo glasoval za širitev EU-ja. Vseh deset bodočih članic je 16. aprila 2003 v Atenah podpisalo pristopno pogodbo. Za Slovenijo so jo podpisali predsednik države Janez Drnovšek, takratni premier Anton Rop in zunanji minister Dimitrij Rupel.

Državni zbor je 28. januarja 2004 ratificiral pristopno pogodbo Slovenije z EU-jem in tako opravil še zadnji korak, ki ga je morala država storiti za vstop v EU. Po 12 letih tlakovanja poti je v noči na 1. maj več ognjemetov naznanilo, da je Slovenija vstopila v »evropsko družino« in postala članica Evropske unije. 13. junija 2004 so državljani Slovenije prvič sodelovali na volitvah v Evropski parlament. Volilna udeležba je bila 28,35-odstotna, novi evropski poslanci pa so postali Alojz Peterle in Ljudmila Novak iz NSi-ja, Mihael Brejc in Romana Jordan Cizelj iz SDS-a (vsi štirje delujejo v okviru Evropske ljudske stranke - EPP), Borut Pahor (SD), ki deluje v skupini evropskih socialistov (PES), ter Jelko Kacin in Mojca Drčar Murko iz LDS-a, ki sedita v vrstah evropskih liberalcev (ALDE). 22. novembra 2004 je delo prevzela tudi nova ekipa Evropske komisije, v kateri je komisar za znanost in raziskave postal Janez Potočnik.

1. februarja 2005 je Slovenija postala tretja država članica EU-ja, ki je opravila ratifikacijo Pogodbe o ustavi za Evropo. V parlamentu je zanjo glasovalo 79 poslancev, štirje pa so bili proti. Pogodba pa vseeno ni zaživela, saj so jo Francozi in Nizozemci na referendumu odločno zavrnili.

1. januarja 2007 je Slovenija kot prva izmed novih članic prevzela skupno evropsko valuto – evro. 21. decembra 2007 pa bo postala tudi članica schengenskega območja.

Prva izmed novih članic se je tudi lotila zelo pomembnega projekta – prvo polovico leta 2008 bo predsedovala celotni Evropski uniji.

A. S.