Med preostalimi nalogami predsedujoče so tudi vodenje in organizacija dela Sveta EU-ja in Evropskega sveta, zastopanje Sveta EU-ja v odnosih z drugimi ustanovami, povezave in zastopanje EU-ja v stikih s tretjimi državami in z mednarodnimi organizacijami.

Slovenija v prvi evropski trojki
Predsedovanje se določa po načelu rotacije, tako da ga vsakega pol leta po vnaprej določenem vrstnem redu prevzame druga država. Januarja je povezava sprejela odločitev o delovanju trojice predsedujočih držav, ki skupaj pripravijo 18-mesečni program predsedovanja in tako zagotovijo kontinuiteto pri obravnavanju perečih vprašanj. Slovenija je skupaj z Nemčijo in Portugalsko tako članica prve trojke v zgodovini EU-ja.

Uveljavitev reformne pogodbe ohranja sistem rotacije predsedovanja, uvaja pa spremembe na položaju prvakov nekaterih evropskih institucij. Evropskemu svetu tako ne bo več predsedoval premier predsedujoče države, ampak stalni predsednik, svet za zunanje odnose pa bo namesto zunanjega ministra predsedujoče države vodil visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko.

Predsedujoča država kot moderator različnih mnenj
Splošna načela predsedovanja so načelo enotnega predsedstva, nevtralnost, nepristranskost in usmerjenost k skupnim evropskim ciljem. Vodilna država mora imeti za vse svoje odločitve podporo Sveta EU, ki ga sicer zastopa pri evropskih institucijah. Predsedujoča država pripravlja, sklicuje in vodi sestanke Sveta EU in usklajuje nasprotujoče si interese držav članic. Njena naloga je tudi moderatorska, saj pripravlja in sklepa kompromisne predloge za rešitev spornih vprašanj.

Neformalna srečanja bodo v Sloveniji
V okviru zastopanja zunanje in varnostne politike EU-ja predsedujoča država izraža stališča povezave v mednarodnih organizacijah, na mednarodnih konferencah in v imenu držav članic nastopa na mednarodnem področju. Tako organizira srečanja EU-ja s tretjimi državami in v okviru neformalnih nalog lobira, se pogaja in pripravlja srečanja doma, med njimi neformalna zasedanja ministrskih svetov.

Med predsedovanja bo Slovenija vodila dve zasedanji Evropskega sveta, več kot 30 formalnih in deset neformalnih ministrskih zasedanj, 50 zasedanj odbora stalnih predstavnikov (Coreper I in II) ter okoli 3.000 zasedanj delovnih skupin in odborov.