Pojasnil je, da je Si tudi okrajšava za Slovenijo, tisto, kar je slovensko, namreč želimo prispevati k sinergiji za Evropo.

Rupel: Ne bomo se odpovedali standardom
Kot največji izziv slovenskega predsedovanja pa je slovenski zunanji minister izpostavil Kosovo in Zahodni Balkan. Povedal je tudi, da je jasno, da bodo najbolj zapleteni procesi doleteli Slovenijo med predsedovanjem. Dodal je željo, da Srbija zdrsne po najhitrejšem mogočem tiru v EU, pri čemer je prva postaja podpis sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju, druga postaja pa status kandidatke.

Obveznosti Srbije do Haaga so jasne in niti na pamet nam ne pade, da bi se odpovedali tem standardom, je dodal Rupel. Ob tem je spomnil na pismo, ki ga je slovenski premier Janez Janša septembra naslovil na evropske voditelje in v katerem je jasno izražena podpora Srbiji in celotnemu Balkanu, da bi čim prej postala del evropskega življenja.

Slovenija si prizadeva za oživitev solunske agende
Slovenija si prizadeva tudi za oživitev solunske agende iz leta 2003, ki je države Zahodnega Balkana postavila na program širitve. Prva bo ta cilj dosegla Hrvaška, sledile pa bodo Makedonija, Srbija, Črna gora in BiH, je pojasnil Rupel.

Slovenija bo med predsedovanjem EU-ju nadaljevala delo predsedujočega tria, v katerem je skupaj z Nemčijo in Portugalsko, ter usklajevala delo s prihodnjim francoskim pa tudi češkim in švedskim predsedstvom. Rupel je ocenil, da se je trio, v katerega je vključena Slovenija, dobro obnesel.