Janša je kot prvo prednostno nalogo povezave poudaril Lizbonsko pogodbo in izrazil upanje, da jo bo med predsedovanjem ratificiralo čim več članic. Kot drugo prednostno nalogo je premier označil nadaljevanje strategije za rast in zaposlovanje, za kar je potrebno sodelovanje ustanov EU-ja.
Podpora širitvi povezave
Janša je dejal, da je širitev nedokončana zgodba, zato bo Slovenija podpirala nadaljevanje pristopnih pogajanj z Hrvaško in Turčijo, v skladu s prevzetimi zavezami in načeli meril za članstvo. Evropsko perspektivo je treba zagotoviti tudi državam zahodnega Balkana.
Premier bi želel, da bi Evropa v naslednjih šestih mesecih napredovala na čim več področjih. Ta so opredeljena v 18-mesečnem programu predsedovanja, ki ga je Slovenija oblikovala s Portugalsko in Nemčijo. Naša država si bo prizadevala dokončati vse, kar še ni bilo opravljeno, in bo poskrbela, da bo prehod na naslednji trio potekal gladko.
Slovensko predsedovanje bo odgovorno
Slovensko predsedovanje verjetno ne bo tako velikopotezno kot francosko in odmevno kot nemško, slovensko uradništvo pa nima tako dolge in odlične tradicije kot angleško, a je največja želja Slovenije čim več zadovoljnih Evropejcev, je ob obisku v Strasbourgu dejal Janša. Slovensko predsedstvo se bo nalog lotevalo odgovorno in ne bo "z nikomer tekmovalo pod žarometi".
Kosovu ne grozi vojna
Glede kosovskega vprašanja je Janša izrazil prepričanje, da Balkanu ob morebitni enostranski razglasitvi kosovske neodvisnosti ne grozi vojna. Vsekakor pa je potrebno iskanje rešitev, saj po njegovih besedah "neukrepanje prinaša nevarnost".
Na vprašanje zahodnega Balkana in Kosova so večinoma letela tudi vprašanja vodij političnih skupin ter poslancev, s katerimi se je po predstavitvi programa soočil Janša. Pri tem je opozoril predvsem na to, da nima smisla začeti razprave o pravnih temeljih statusa Kosova. Neko podobno vprašanje je namreč sredi 90. let povzročilo več kot 100.000 mrtvih v BiH in še več razseljenih, je opozoril slovesnki premier.
Barroso: Ste simbol boja za svobodo
Podporo slovenskemu predsedovanju sta izrazila tudi predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. "Ste simbol boja za svobodo," je dejal Barroso, ki je parlamentarce pozval k zavzemanju za hitro ratifikacijo Lizbonske pogodbe.
Janez Janša je ob koncu izrazil tudi ganjenost ob tem, da je bilo v Evropskem parlamentu slišati celo slovensko himno, čeprav je niso navajali slovenski poslanci, temveč jo je prebral francoski poslanec iz vrst socialistov Berndard Poignant.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje