Poleg kršitve obveznosti in pogodb je pristojno za preveritev legalnosti odločitev Sveta EU-ja, komisije in Evropskega parlamenta ter za primere, ko katera izmed institucij ne ukrepa v skladu s svojimi nalogami. Postopke na sodišču lahko sprožijo institucije, države članice, pravne in fizične osebe.

Reformna pogodba predvideva tri dodatne generalne pravobranilce
Sodišče Evropskih skupnosti je sestavljeno iz Sodišča evropskih skupnosti, Sodišča prve stopnje in Sodišča za uslužbence. Na Sodišču Evropskih skupnosti razsoja 27 sodnikov, po eden iz vsake države članice. Slovenski sodnik na Sodišču Evropskih skupnosti je Marko Ilešič, na Sodišču prve stopnje pa Miro Prek. Poleg sodnikov ima sodišče tudi osem generalnih pravobranilcev. Pet mest stalno zasedajo predstavniki največjih starih članic, na preostalih pa se rotirajo vse druge. Od oktobra eno od treh mest zaseda slovenska predstavnica Verica Trstenjak. Reformna pogodba povezave predvideva tri dodatna mesta za pravobranilce, od tega enega stalnega za Poljsko.

Računsko sodišče je finančna vest EU-ja
Evropska unija ima tudi Računsko sodišče, ki je pristojno za zunanji nadzor nad skupno porabo v povezavi. Vsako članico EU-ja predstavlja en predstavnik, ki svoje delo opravlja med šestletnim mandatom. Glavna naloga računskega sodišča je priprava letnega poročila, ki ga predstavijo novembra, poleg tega pa pripravlja še posebna poročila in podaja mnenja o spremembah finančnih pravil. Slovenijo na evropskem Računskem sodišču zastopa Vojko Anton Antončič.

Pred odločitvijo - spoštovanje interesov vpletenih
EU ima dve posvetovalni telesi, ki zastopata interese gospodarskih in socialnih skupin ter interese članic na ravni regij. To sta Ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij, ki na zahtevo Evropske komisije, Sveta EU-ja ali lastno pobudo izdajata mnenja v zvezi z evropsko zakonodajo, ki vpliva na interese, ki jih zastopata.

Vsak ima svoj glas
Ekonomsko-socialni odbor sestavljajo predstavniki ekonomskih in socialnih delov civilne družbe, med njimi predstavniki proizvajalcev, kmetov, delavcev, uporabnikov in predstavniki splošnih interesov. Za štiri leta jih imenuje Svet EU-ja, sestavlja pa ga 344 članov, med njimi sedem predstavnikov Slovenije. Člani odbora delujejo v treh skupinah, ki predstavljajo delodajalce, delojemalce in različne gospodarske in družbene interese. Evropske institucije se z odborom posvetujejo pred vsako odločitvijo na področju gospodarske in socialne politike.

Nikoli o regijah brez regij
Odločitve, ki imajo neposreden učinek na regije, se v zakonodajni postopek EU-ja vključujejo prek odbora regij, ki svetuje in izdaja mnenja o krajevnih in regionalnih interesih. Ima 344 članov in enako število nadomestnih članov. Sedem predstavnikov zastopa Slovenijo, za štiri leta pa jih določi Svet EU-ja. Sestavlja ga osem strokovnih odborov, ki se po področjih delijo na odbor za kohezijsko politiko, odbor za gospodarsko in socialno politiko, odbor za trajnostni razvoj, odbor za kulturo in izobraževanje, odbor za ustavne zadeve in evropsko upravo ter odbor za zunanje zadeve.

Če predlagana zakonodaja zadeva specifične regionalne interese, sta se Svet EU-ja in Evropska komisija dolžna posvetovati z odborom regij. Ta lahko mnenja izdaja tudi na lastno pobudo.