Tudi slovenska stran upa, da se bodo srbske želje uresničile med predsedovanjem Slovenije, a zunanji minister Dimitrij Rupel je poudaril, da bo za to treba izpolniti pogoje, še posebej polno sodelovanje s haaškim sodiščem.

Evropska unija je v začetku novembra z Beogradom parafirala stabilizacijsko-pridružitveni sporazum, saj so ocenili, da se je izboljšalo sodelovanje tako pri iskanju obtožencev kot pri dostopu do arhivov in dokumentov, čeprav Srbija še vedno ne sodeluje dovolj s Haagom.

Del Ponte: EU naj pritisne na Srbijo
Na to je med svojim zadnjim obiskom v Beogradu opozorila tudi glavna haaška tožilka Carla Del Ponte, ki je prepričana, da oblasti v Srbiji vedo, kje se skriva Ratko Mladić. Po njenih besedah Evropska unija s Srbijo ne bi smela podpisati sporazuma o stabilizaciji in približevanju, ki je prvi korak do članstva, dokler Beograd ne preda glavnih haaških obtožencev, še posebej Ratka Mladića.

Vprašanje o statusu Kosova
Na poti vključevanja Srbije v Evropsko unijo pa stoji še ena velika težava - vprašanje o statusa Kosova. Tudi pri tem vprašanju Beograd od Slovenije pričakuje podporo svojim prizadevanjem in pomoč, da bi se v okviru pogajanj našla kompromisna rešitev za status Kosova, ki bo omogočala mir in stabilnost v regiji. Članice EU-ja o statusu Kosova nimajo povsem enotnega stališča in po ocenah bruseljskih analitikov bo ravno to eden najtrših preizkusov enotnosti Unije v zadnjih letih kot tudi njen glavni zunanjepolitični izziv v letu 2008.

Priština vztraja pri napovedih o enostranski razglasitvi neodvisnosti po 10. decembru, visoki srbski politični predstavniki pa pravijo, da Srbija nikakor ne bo dopustila, da se na njenem ozemlju oblikuje nova država in že pripravlja nadaljne ukrepe.

Evropska komisija izpostavila korupcijo
V zadnjem poročilu o napredku Srbije je Evropska komisija izpostavila prav nacionalistično retoriko, ki negativno vpliva na politično ozračje ter potrebo po izboljšanju učinkovitosti in profesionalizma sodnega sistema. Opozorila je tudi na korupcijo, ki še vedno ostaja resna težava. Še posebej skrb vzbujajoča je na Kosovu, kjer je po mnenju Bruslja razširjena zaradi pomanjkanja jasne politične volje za boj proti korupciji.

Slovenija in Italija za čimprejšnji status kandidatke
Da pa ima Srbija med slovenskim predsedovanjem dobre možnosti za hiter napredek po poti do članstva, kaže tudi septembrsko pismo premierja Janeza Janše predsedniku Evropske komisije Manuelu Barrosu, v katerem je Janša predlagal, da bi Srbija status kandidatke EU-ja dobila po hitrem postopku. Z izpolnitvijo vseh zahtev bi lahko kandidatka postala že čez nekaj mesecev oziroma najpozneje v prvi polovici 2008, je zapisal premier in dodal, da njen status ni povezan z vprašanjem prihodnjega statusa Kosova.

A Janša pri teh željah ni osamljen, saj je že pred njim podoben predlog podal italijanski premier Romano Prodi, po pisanju srbskega Blica naj bi se za hiter vstop Srbije v EU zavzemalo še 9 drugih članic Unije.

A. S.