Na mednarodni oziroma svetovni ravni bo naloga slovenskega predsedstva nadaljnje zagotavljanje vloge EU-ja kot vodilne svetovne sile v boju proti podnebnim spremembam, poudarjajo na ministrstvu za okolje in prostor.

Predvsem bo pomembno vprašanje, kako določiti režim glede izpustov toplogrednih plinov, potem ko se bo leta 2012 iztekel kjotski protokol. O tem trenutno potekajo pogovori tudi na mednarodnih pogajanjih na Baliju.

Za petino manjši izpusti v 13 letih?
Stališče EU-ja je tako, kot so ga evropski voditelji sprejeli na vrhu marca letos: EU je zavezana k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov do leta 2020 za 20 odstotkov v primerjavi z letom 1990; če pa se bodo EU-ju na primerljivi ravni pridružile druge velesile - med njimi ZDA, Kitajska, Indija, Brazilija in druge - je Unija pripravljena tudi na 30-odstotno redukcijo toplogrednih izpustov.

Pri zniževanju izpustov toplogrednih plinov je treba sicer ločevati med industrijskimi državami, ki naj bi zmanjšale svoje emisije, ter državami v razvoju, ki naj bi predvsem omejevale rast emisij. Kot ena izmed možnih rešitev se nakazuje to, da bi razvite države sofinancirale ukrepe za omejevanje rasti izpustov v državah v razvoju.

Vsota znana, odštevanci ne
Unija se je marca zavezala k znižanju izpustov, ni pa dosegla dogovora o porazdelitvi bremen med članicami. O tem naj bi se članice pogajale prav med slovenskim predsedovanjem, po pričakovanjih pa bodo pogajanja zahtevna.

Okolijski ministri se bodo med slovenskim predsedovanjem sestali na dveh formalnih zasedanjih v Bruslju oziroma Luxembourgu ter na neformalnem srečanju aprila v Sloveniji.