V občini Lendava je stopnja brezposlenosti med najvišjimi v državi, nove priložnosti pa si obetajo v projektu evropska prestolnica kulture, za katerega kandidirajo v letu 2025. Kakšne možnosti razvoja še vidi župan Janez Magyar?

Kako boste v občini proslavili obletnico priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom?
Lendava je v tem pogledu nekoliko specifična in tukaj so posamezni zgodovinski dogodki na posamezne skupine ljudi odmevali različno. Po vsaki zgodovinski in družbenosistemski prelomnici pa so ljudje v tem prostoru vedno znova našli načine, kako sobivati, kako strpno živeti skupaj. Vsi lahko izražajo svojo pripadnost in negujejo oblike svoje dediščine, prav tako vsi lahko praznujejo posamezne zgodovinske prelomnice, ki jim veliko pomenijo. V Lendavi smo se vedno trudili, da nas različnosti ne razdružujejo in krepili vzajemno spoštovanje. Tako kot prejšnja leta se bom tudi letos udeležil osrednje državne slovesnosti, ki bo v Beltincih.

Katere vidike prekmurske zgodovine in identitete bi morali ljudje v Sloveniji bolje poznati?
Prekmurje je izjemno bogato z zgodovino na prav vseh področjih: tiskarstvo, likovna umetnost, književnost, arhitektura, etnologija …

Katera prekmurska zgodovinska osebnost ali pa zgodovinski dogodek zaslužita več pozornosti, kot pa sta je deležna?
Celotno Prekmurje z vsemi svojimi zgodovinskimi in sodobnimi specifikami bi si zaslužilo večje pozornosti preostalega dela Slovenije. Strinjam se s svojo dobro znanko, visoko državno uradnico, ki je rekla, da bi ob 100. obletnici priključitve Prekmurja bil že čas, da Prekmurje postane enakovreden del države.

Kdo so po vašem mnenju trije pomembni Prekmurci, ki bi jih morala dobro poznati vsa Slovenija?
Miško Kranjec, dr. Jožef Smej, Vilko Novak in Danijel Halas.

Kateri je bil v vaši občini v zadnjih letih glavni dogodek na področju domoznanstva?
V Lendavi že desetletja gojimo odgovoren odnos do svoje preteklosti, tako požrtvovalni posamezniki (zbiratelji in društva) kot tudi javni zavodi in njihove strokovne službe. Izhajajo monografije domačih likovnih umetnikov, periodika, kot so Lendavski zvezki, družboslovno, literarno umetnostna revija Lindua, Lyndvamuseum, ki obravnavajo družbenozgodovinske vsebine, osebnosti in prelomnice, izdan je bil faksimile leta 1573 v takratni Dolnji Lendavi natisnjene knjige Postilla, posneti so filmi o ključnih osebnostih in dogodkih iz lendavske zgodovine …

Katera je vaša najljubša prekmurska narodna pesem?
Vsi so venci vejli in Teče mi vodica.

Katero knjigo prekmurskega avtorja bi priporočili znancu v Ljubljani?
Roman Ferija Lainščka Ločil bom peno od valov.

Katero zvrst kulture v vaši občini najbolj razvijate?
Ne morem izpostaviti nobene pred drugimi, saj so prav vse zvrsti in žanri intenzivno prisotni. Ohranjanje ljudske kulture skozi folklorne plese, vezenine in ljudsko petje, organizacija odličnih likovnih razstav domačih in svetovnih umetnikov ter likovnih kolonij, na velikem odru gledališke in koncertne dvorane gostimo najboljša profesionalna gledališča iz Slovenije in Madžarske, obenem pa se vse generacije udejstvujejo tudi v ljubiteljskem gledališču. Veseli smo velikih in odmevnih prireditev in projektov, a hkrati izredno cenimo tudi vsa prizadevanja na vaških odrih in prireditve v krajevnih skupnostih, ki krepijo pripadnost in druženje.

Na katero naravno ali kulturno dediščino ste v vaši občini najbolj ponosni?
Teh specifik je v naši občini veliko. Nihče, ki je prišel k nam, ni ostal ravnodušen ob pogledu na mesto pod valovi zelenih vinorodnih gričev, ki ga na drugi strani objema skrivnostna in melanholična Mura. Prav vsako zgodovinsko obdobje je tukaj pustilo svoj pečat, o čemer pričajo najdbe iz bronaste dobe, rimskih časov, kulturnozgodovinski pomen omikanih in vplivnih Banffyjev odmeva še danes, močna judovska skupnost, ki je pomembno prispevala k razvoju mesta, in še bi lahko naštevali. Ta kraj je vedno privlačil izjemne posameznike in mesto jih je vedno sprejelo in vzelo za svoje, hkrati pa širšemu prostoru dalo mnoge izjemne ustvarjalce, ki so oplemenitili tudi širši srednjeevropski prostor.

Kakšni so vaši načrti za ohranjanje prekmurske dediščinske kulturne krajine v občini?
Na to lahko vplivamo le delno, saj je kljub regulacijam in normativom lastnik tisti, ki je odločilen.

Kako vključujete naravno in kulturno dediščino občine v turistično ponudbo?
Kulturni turizem je v ponudbi našega mesta ključnega pomena. Seveda so tukaj terme s svojim velnes programom ter možnosti kolesarjenja in pohodov v naravi, vendar je prav kulturna dediščina tista, ki jo skozi različne prireditve in dogodke želimo ponuditi tudi turistom. Koncerti, gledališke predstave, muzejske in likovne razstave (Chagall, Dali Hundertwasser ...) in seveda mnoge kulinarično obarvane množične prireditve, kot so Festival Vinarium, Bogračfest, tekmovanje v kuhanju ribje čorbe, Lendavska trgatev. To so prireditve, s katerimi živimo domačini in s katerimi vabimo v mesto tudi turiste.

Bi ustanovitev Pomurske pokrajine vaši občini koristila?
Vse je odvisno od tega, kako se bo na začetku zastavilo.

Katere kratkoročne in dolgoročne cilje bi si moralo vodstvo takšne pokrajine postaviti?
Pokrajine bi morale biti predvsem generatorji skupnih projektov, tako znotraj regije kakor tudi v čezmejnem prostoru.

Unesco je lani razglasil Biosferno območje Mura. Je ta projekt za Prekmurje koristen in kako?
Projekt je vsekakor koristen, saj biosfernemu območju prinaša nove priložnosti za razvoj in povezovanje; bogata naravna in kulturna dediščina obmurske pokrajine predstavlja še neizkoriščene možnosti za razvoj turizma na tem območju. Dodatne možnosti odpira tudi dejstvo, da je v biosferno območje vključenih kar pet držav in s skupno udeležbo je mogoče uresničiti tudi večje projekte.

Kako so na razvoj pokrajine učinkovali projekti NATURA 2000 in Krajinski park Goričko?
Oba projekta sta zmanjšala verjetnost za izumrtje ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter prispevala k ohranjanju narave dediščine in zdravega življenjskega okolja. Prav tako spodbujata trajnostno razmišljanje in delovanje.

Kako bi lahko izboljšali sodelovanje prekmurskih in porabskih Slovencev?
Pomembno je okrepiti sodelovanje in izmenjavo na ravni lokalnih skupnosti in krovnih regionalnih organizacij, predvsem na področju vzgoje in izobraževanja, na kulturnem področju ter na področju turizma z oblikovanjem skupne turistične ponudbe. Tudi boljše prometne povezave bi prispevale k večji izmenjavi prekmurskih in porabskih Slovencev.

Katere so v občini največje gospodarske priložnosti?
Širitev turistične dejavnosti predstavlja pomembno razvojno priložnost v gospodarstvu, ki vključuje tudi priložnost za občanke in občane. Ti bi lahko svoje pridelke, izdelke in različne storitve vključili v turistično ponudbo. V Zavodu za turizem in razvoj Lendava veliko pozornosti namenjajo razvoju turistične pobude; kolesarski turizem, projekt Turizem v zidanicah, ki ga razvijamo v vinorodnem okolju Lendavskih goric, in drugi. Za razvoj gospodarske dejavnosti ima Lendava dobro komunalno opremljeno Poslovno-industrisko cono ob avtocestni povezavi na stičišču treh držav ter geotermalno energijo.

Kaj je ali bi lahko bil največji turistični potencial vaše občine?
Zdraviliški turizem in edinstvena parafinska termalna voda, ki do zdaj ni bila dovolj izkoriščena. Termalna kopališča na madžarski in hrvaški strani se intenzivno širijo in pridno izkoriščajo naravne vire, v Lendavi pa so razvoj in potrebna vlaganja zastala že pred desetletji.

V čem, na katerem področju vidite poglavitno razvojno perspektivo občine?
Lendava je zelo mednarodno povezana in odprta občina. Živahna naložbena dejavnost in dobra gospodarska klima v zadnjih letih ter večje število novih podjetij izkazujejo spodbudno okolje tudi za nove morebitne vlagatelje. Eden večjih razvojnih izzivov Lendave je prav gotovo, kako zajeziti beg možganov in preobrniti tok mladih in izobraženih. Projekt kandidature Lendave za evropsko prestolnico kulture leta 2025 je razvojni projekt občine, ki nagovarja tudi mlade in s katerim želimo mladim ponuditi priložnosti in okolje, kamor se bodo vračali.

Zakaj se večetnični in multikonfesionalni značaj Prekmurja poudarja kot prednost pokrajine?
Sobivanje v multikulturnem, narodnostno mešanem, večjezičnem in tudi versko raznolikem okolju nas uči strpnosti in spoštovanja drugačnosti, predvsem pa nas bogati, saj se te raznolikosti med seboj ne izključujejo, temveč oplajajo.

Katere so največje socialne težave v vaši občini?
Staranje prebivalstva, visok delež dolgotrajno brezposelnih in beg možganov.

Ali bi bilo treba zakonsko določiti, koliko in kje lahko v Sloveniji vlagajo investitorji iz
sosednjih držav?
Zakonsko omejiti, koliko in kje lahko tuji investitorji vlagajo, se mi ne zdi smiselno, bolje bi bilo na sistemski ravni pripraviti razvojne strategije posameznih regij in prioritetna področja, ki bi jim potem lahko sledil tudi izobraževalni sistem.

Katere prekmurske medije redno spremljate?
Čeprav imam bolj malo časa, rad spremljam lokalne medije, kot so regionalni tednik Vestnik, Radio Murski val, tednik madžarske narodnosti Népujság, radijski in televizijski program Studia madžarskih program RTV Slovenija ter lokalni internetni portal lendavainfo.

Kako je po vašem mnenju Prekmurje pokrito v slovenskih medijih?
V tistih slovenskih medijih, ki imajo dobro zasedena dopisništva v Pomurju, je tudi medijska pokritost boljša, na splošno pa menim, da je delež novinarskega poročanja slovenskih medijev s pokrajine na levem bregu reke Mure manjši v primerjavi z drugimi regijami.