Tudi občino Cankova pesti staranje prebivalstva in slabša zaposlenost. Kakšne možnosti razvoja vidi župan Danilo Kacijan?

Kako boste v vaši občini obeležili obletnico priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom?
Občina Cankova bo vse leto na raznih prireditvah in predvsem ob 20. obletnici obstoja Občine poudarjala in obujala pomen stoletnice priključitve Prekmurcev k matičnemu narodu.

Katere vidike prekmurske zgodovine in identitete bi morali ljudje v Sloveniji bolje poznati?
Poudarek bi moral biti na enakopravnosti za celotno regijo, hkrati pa je treba v povezavi z zaznamovanjem 100-letnice priključitve Prekmurja k Sloveniji zaznamovati tudi pomembnost prebivalstva, ki živi na tem območju.

Katera prekmurska zgodovinska osebnost ali pa zgodovinski dogodek zaslužita več pozornosti, kot pa sta je deležna?
Največja zgodovinska in splošna osebnost v zadnjem stoletju je nedvomno dr. Anton Vratuša, ki je imel neprecenljiv pomen za obstoj in prepoznavnost regije.

Kdo so po vašem mnenju trije pomembni Prekmurci, ki bi jih morala dobro poznati vsa Slovenija?
Dr. Anton Vratuša, Milan Kučan in Miško Kranjec.

Kateri je bil v vaši občini v zadnjih letih glavni dogodek na področju domoznanstva?
Nekega posebnega dogodka, ki bi moral biti posebej poudarjen, v naši občini nismo imeli.

Katera je vaša najljubša prekmurska narodna pesem?
Vsi so venci vejli

Katero knjigo prekmurskega avtorja bi priporočili znancu v Ljubljani?
Povest o dobrih ljudeh, Miško Kranjec.

Katero zvrst kulture v vaši občini najbolj razvijate?
Folkloro, slikarstvo in romske plese.

Kaj je naravna ali pa kultura dediščina, na katero ste v vaši občini najbolj ponosni?
Rojstna hiša Avgusta Pavla, kateremu v spomin je v parku pred občino Cankova postavljen tudi doprsni kip.

Kakšni so vaši načrti za ohranjanje prekmurske dediščinske kulturne krajine v vaši občini?
Ohranjanje neokrnjene narave in obujanje starih običajev (žetve in mlatitve po domače) in skrbno negovanje Krajinskega parka Goričko).

Kako vključujete naravno in kulturno dediščino vaše občine v turistično ponudbo?
V občini dajemo velik poudarek ohranjanju romske kulture, katere populacija prebivalstva je sestavni del naše občine.

Bi ustanovitev Pomurske pokrajine vaši občini koristila?
Ne samo, da bi koristila, ampak smo mnenja, da je neobhodno potrebna ustanovitev pomurske pokrajine za razvoj in ne nazadnje obstoj naše regije.

Katere kratkoročne in dolgoročne cilje bi si moralo vodstvo takšne pokrajine postaviti?
Takoj bi morali začeti izvajati vitalne projekte, dolgoročno pa zagotoviti enakopraven razvoj vseh občin v omenjeni naši pokrajini.

Unesco je lani razglasil Biosferno območje Mura. Je ta projekt za Prekmurje koristen in kako?
V tem trenutku je to težko oceniti, saj konkretnih rezultatov na podlagi omenjene razglasitve še ni.

Kako sta na razvoj pokrajine učinkovala projekta NATURA 2000 in Krajinski park Goričko?
Konkretnih učinkov projekta do zdaj nista dokazala, ljudje, ki živijo na tem območju, so zaradi omenjenih projektov v določenih segmentih v podrejenem položaju. Na tem področju bo treba postoriti še marsikaj in ljudem, ki živijo na tem območju, omogočiti normalno življenje, če hočemo, da bosta omenjena projekta živela v osnovi, kot sta tudi bila ustanovljena, predvsem za ohranjanje neokrnjene narave in okolja.

Kako bi lahko izboljšali sodelovanje prekmurskih in porabskih Slovencev?
Občina Cankova neposredno ne meji s porabskimi Slovenci, vendar z njimi tesno sodeluje predvsem na kulturnem področju in jih vabi na kulturne prireditve, ki se odvijajo v okviru občine, prav tako občina sodeluje na njihovih prireditvah, na katere je povabljena.

Katere so v vaši občini največje gospodarske priložnosti?
Drobno gospodarstvo, turizem, neizkoriščeno zasnovana projektna ideja Sončne Terme, Ledavsko jezero v Kraščih, ki leži skoraj v osrčju Krajinskega parka Goričko in je idealna lokacija za ohranjanje več vrst ptic ter pomembna, zanimiva sprehajalna in poučna turistična točka.

Kaj je ali bi lahko bil največji turistični potencial vaše občine?
Sončne Terme v naselju Korovci, tesno sodelovanje s sosednjimi občinami in občinama iz sosednje Avstrije Bad Radkersburg in Kloch pri ustanavljanju kolesarskih poti, sprehajalnih poti ter ponudba gostinskih in drugih storitev in izdelkov, ki jih ljudje pridelajo doma.

V čem, na katerem področju vidite poglavitno razvojno perspektivo občine?
Drobno gospodarstvo, turizem, neokrnjena narava.

Zakaj se večetnični in multikonfesionalni značaj Prekmurja poudarja kot prednost pokrajine?
Zato, ker je že sama zgodovina sestavljena s sožitjem in sodelovanjem večetničnega in multikonfesionalnega značaja regije in ljudi, ki so živeli in živijo v Pomurju.

Katere so največje socialne težave v vaši občini?
Brezposelnost, nizki osebni dohodki in neenakopraven položaj romske skupnosti v primerjavi z romskimi skupnostmi drugod po Sloveniji.

Ali bi bilo treba zakonsko določiti koliko in kje lahko v Sloveniji vlagajo investitorji iz sosednjih držav?
Absolutno, država bi morala obvezno sprejeti dolgoročni strateški načrt in ugotoviti, katera tuja vlaganja so v Sloveniji potrebna in jih sami ne moremo oz. ne znamo zagotoviti, predvsem bi država morala obvezno posvetiti večjo pozornost obmejnim občinam, saj se nobeni državi v prihodnje ne piše nič dobrega, če ne bo imela razvitega in zadovoljnega obmejnega prebivalstva. Temu primerno je treba v tem trenutku z vso odgovornostjo jemati način delovanja Madžarske, Avstrije, Italije po želji in pretenziji po ozemlju v obmejnih krajih naše države.

Katere prekmurske medije redno spremljate?
Radio Murski val, Radio Maxi, Radio Prlek in TV AS, TV Idea in občasno druge lokalne oz. regionalne medije.

Kako je po vaši oceni Prekmurje pokrito v slovenskih medijih?
Zelo skromno in bi bilo treba na tem področju postoriti še marsikaj, v nasprotnem primeru bo glavno mesto vedno bolj oddaljeno od Pomurja.