Občina Tišina spada med občine z največjim deležem kmetijskih zemljišč v uporabi, zato župan stavi na dopolnilne dejavnosti na kmetijah in kmečki turizem. Kakšne možnosti razvoja vidi župan Franc Horvat?

Kako boste v vaši občini počastili obletnico priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom?
O počastitivi priključitve se še pogovarjamo z našimi društvi. Vsekakor pa bomo tudi v naši občini zaznamovali obletnico priključitve Prekmurja.

Katere vidike prekmurske zgodovine in identitete bi morali ljudje v Sloveniji bolje poznati?
Po mojem mnenju je premalo poznano sožitje med različnimi verami (katoličani, evangeličani, …). To sožitje med različnimi verami je lahko primer dobre prakse tudi za druge dele Slovenije in navsezadnje tudi Evropo.

Katera prekmurska zgodovinska osebnost ali pa zgodovinski dogodek zaslužita več pozornosti, kot sta je deležna?
Prepričan sem, da preostala Slovenija premalo pozna narodne buditelje, kot so Franc Ivanoci, Jožef Klekl st., Jožef Klekl ml., Ivan Baša, Jožef Sakovič, Ivan Jerič …, ki so s svojim delom med preprostimi ljudmi poskušali ohranjati slovenski jezik in slovensko identiteto.

Kdo so po vašem mnenju trije pomembni Prekmurci, ki bi jih morala dobro poznati vsa Slovenija?
Franca Ivanocija, Jožefa Klekla st., Antona Vratuša.

Kateri je bil v vaši občini v zadnjih letih glavni dogodek na področju domoznanstva?
V naši občini deluje Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, ki že več let organizira, skupaj z OE-jem Zavoda za šolstvo iz Murske Sobote, literarni natečaj za osnovne in srednje šole Moj ograček mladih talentov. Tematika natečaja je vedno povezana z aktualno temo, večinoma pa so to teme s področja domoznanstva.

Katera je vaša najljubša prekmurska narodna pesem?
Zrejlo je žito.

Katero knjigo prekmurskega avtorja bi priporočili znancu v Ljubljani?
Ivanocijeva skrivnost Jožefa Smeja.

Katero zvrst kulture v vaši občini najbolj razvijate?
Naši občani se najbolj udejstvujejo v ljudski glasbi.

Kaj je naravna ali pa kultura dediščina, na katero ste v vaši občini najbolj ponosni?
Naravna dediščina, ki so jo velja pogledati v naši občini, je mokrišče Zaton na Petanjcih, kjer domuje žaba Plavček, ki je zelo redka. Na področju kulturne dediščine pa si velja ogledati župnijsko cerkev Marijinega rojstva na Tišini, katere začetki segajo v 13. stoletje in je ena izmed najstarejših gotskih cerkva v Sloveniji.

Kakšni so vaši načrti za ohranjanje prekmurske dediščinske kulturne krajine v vaši občini?
Občina Tišina je v preteklem mandatu, skupaj z zasebnim partnerjem, obnovila Bathyanijev dvorec. V letošnjem letu pa bomo sofinancirali obnovo pročelja na župnijski cerkvi Marijinega rojstva.

Kako vključujete naravno in kulturno dediščino vaše občine v turistično ponudbo?
Naravno in kulturno dediščino smo predstavili v brošuri Pozdravljeni v Občini Tišina, v kateri našo naravo in kulturno dediščino s ponosom predstavljamo.

Bi ustanovitev pomurske pokrajine vaši občini koristila?
Ne vem, ali bi samo ustanovitev ene pokrajine prinesla kaj Prekmurju! Za učinkovito delovanje pokrajin je treba sprejeti in dopolniti zakonodajo. Na regije je treba prenesti del pristojnosti države in tudi občin. Prav tako pa je treba zagotoviti financiranje regij. Brez financ pa bi bila to samo mrtva črka na papirju.

Katere kratkoročne in dolgoročne cilje bi si moralo vodstvo takšne pokrajine postaviti?
Kratkoročni cilj je seveda ustanovitev pokrajin. Dolgoročni cilj pa sprejetje učinkovite zakonodaje, ki bo služila njenim prebivalcem, in ne povečevanju birokracije. Ob tem pa je treba zagotoviti tudi stabilno financiranje pokrajin, ki ne bodo odvisne od "dnevne politike".

Unesco je lani razglasil Biosferno območje Mura. Je ta projekt za Prekmurje koristen in kako?
Razglasitev Biosfernega območja Mura je seveda priložnost za Prekmurje. Predvsem z vidika, da bi se lahko lokalno pridelana hrana tržila po višjih cenah, enotnih standardih in seveda s skupno promocijo – enotno blagovno znamko.

Kako sta na razvoj pokrajine učinkovala projekta NATURA 2000 in Krajinski park Goričko?
Ustanovitev Krajinskega parka in Nature 2000 posledično zavira razvoj na teh območjih. Veliko je birokracije, ki odvrača vlagatelje. Na drugi strani meje v Avstriji se, če omenimo samo en primer, se lahko ob reki Muri asfaltira kolesarska pot. V Sloveniji bi bilo to "bogokletno" dejanje, pa sta obe območji v Naturi 2000.

Kako bi lahko izboljšali sodelovanje prekmurskih in porabskih Slovencev?
Predvsem s sofinanciranjem povezovanj in projekti obmejnega sodelovanja prekmurskih in porabskih Slovencev.

Katere so v vaši občini največje gospodarske priložnosti?
Največjo priložnost vidim v razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in kmečkem turizmu.

Kaj je ali bi lahko bil največji turistični potencial vaše občine?
Največji turistični potencial naše občine vidim v kmečkih turizmih in ponudbi lokalno pridelane hrane.

V čem, na katerem področju vidite poglavitno razvojno perspektivo občine?
Razvoj občine vidim v razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in večji ponudbi lokalno pridelane hrane v povezavi s kmečkimi turizmi.

Zakaj se večetnični in multikonfesionalni značaj Prekmurja poudarja kot prednost pokrajine?
Ker je po mojem mnenju to primer dobre prakse sožitja več ver in tudi narodnosti, ki ga tukaj resnično živimo. In ne, da se o njem samo govori.

Katere so največje socialne težave v vaši občini?
Največji težavi sta staranje prebivalstva in odseljevanje mladih, ki se po študiju ne vrnejo v domače kraje. S staranjem prebivalstva se socialne težave samo večajo in povečujejo se tudi stroški občin na tem področju.

Ali bi bilo treba zakonsko določiti, koliko in kje lahko v Sloveniji vlagajo investitorji iz sosednjih držav?
Zaradi EU-zakonodaje je skoraj nemogoče zakonsko določiti oz. uzakoniti omejitve za državljane EU-ja. Predvsem bi bilo treba sprejeti zakonodajo, ki bi omogočala enake pogoje poslovanja, kot jih imajo tuji, sosednji vlagatelji v svojih državah. S tem bi povečali investicije podjetnikov iz Slovenije. Predvsem mislim na manjšo obremenitev plač z davki in prispevki.

Katere prekmurske medije redno spremljate?
Zelo malo spremljam prekmurske medije, še največ tednik Vestnik.

Kako je po vašem mnenju Prekmurje pokrito v slovenskih medijih?
Prekmurje je v slovenskih medijih zelo slabo pokrito. Predvsem pogrešam poročanje o uspešnih zgodbah in dokončanih projektih. Še najbolj pa pogrešam poročanje o dogajanju na kulturnem, športnem in preostalih področjih, ki se pripravlja po naših vaseh in občinah.