2. Trdnjavo Kluže je obiskalo obiskalo 8.700 ljudi.
3. Kobariški muzej si je ogledalo 61.500 obiskovalcev - Slovenci (okrog 18.700), Italijani (okrog 18.400), Avstrijci in Nemci (okrog 9500), Britanci (okrog 1100) in drugi.
4. Informacijski center Poti miru v Kobaridu je od aprila do novembra obiskalo 21.200 ljudi.
5. Muzej na prostem Kolovratu si je ogledalo okoli 25.000 ljudi.
6. Cerkev svetega Duha, Javorca, je imela 7.100 obiskovalcev.
7. Muzej na prostem Sabotin nad Novo Gorico je po analizi oskrbnika Bogdana Potokarja obiskalo okoli 40.000 ljudi.
8. Poti miru na Krasu je dobila 10.500 vstopnin, vsaj še dvakrat toliko ljudi pa se je po njej sprehajalo.
Letos bo minilo stoletje, odkar se je po vstopu Italije v 1. svetovno vojno vihranje orožja neposredno dotaknilo slovenskega ozemlja. Čeprav je že prvo leto vojne naše kraje zelo prizadelo, je odprtje fronte ob reki Soči za vedno zarezalo v pokrajino in ljudi. Prebivalci so postali begunci, vojaki pa so v skalnata pobočja vklesavali kaverne, kopali jarke, gradili zasilne ceste, postavljali topove in z obstreljevanjem celo znižali nekatere vrhove. Posočje je med letoma 1915 in 1917 spremenilo svojo podobo.
Pot miru ob trasi soške fronte
Sledi so jasno vidne še danes, da ostanejo v spominu in kot opomin, pa skrbi tudi Fundacija Pot miru. Že pred leti so v Zgornjem Posočju uredili 100 kilometrov dolgo traso od Loga pod Mangartom do Mosta na Soči, na kateri lahko obiskovalci v šestih muzejih na prostem doživijo vpogled v preteklost. Nato pa so se povezali s slovenskimi občinami in partnerji na italijanski strani, predvsem s Pokrajino Gorizia, in skupaj zasnovali pot miru po celotni soški frontni liniji - od Rombona do Jadranskega morja.
Povezava zanimivih krajev in ostalin
"Glavni pomen Poti miru je povezovanje krajev in narodov, ki jih je soška fronta nekoč ločevala, danes pa jih Pot miru združuje. Pot miru torej povezuje dediščino soške fronte z drugimi naravnimi, kulturnimi, etnološkimi zanimivostmi, turistične ponudnike, TIC-e, muzeje ter daje veliko priložnost za čezmejno povezovanje in razvoj zgodovinskega turizma," pojasnjuje Urška Lazar s Fundacije Pot miru. Skupaj s partnerji v Italiji si želijo, da bi pot postala eden izmed glavnih turističnih potencialov čezmejnega območja.
Čeprav je zob časa dediščino v teh sto letih že načel, je v goratih delih Zgornjega Posočja še ohranjenih kar precej ostalin, ki jih v fundaciji vzdržujejo in obnavljajo. "Glavne točke na Poti miru so tako vsekakor muzeji na prostem. Sestavljajo jih številni jarki, kaverne, topniški položaji, opazovalnice, po katerih vodijo krožne poti in so urejeni za obiskovalce," izpostavlja Urška Lazar.
Muzeji na prostem, pokopališča ...
V Zgornjem Posočju jih šest (Ravelnik, Čelo, Zaprikraj, Mrzli Vrh, Mengore in Kolovrat), na Goriškem so trije (Park miru na Sabotinu, Škabrijel, Spominski park Prižnica), na slovenskem Krasu pa je v muzej na prostem prve svetovne vojne spremenjena kraška jama Pečinka. V njej so svoje zavetje med prvo svetovno našli najprej avstro-ogrski, nato pa italijanski vojaki, tukaj je bil nameščen tudi žaromet. Na italijanski strani je od Gorice do Trsta pet muzejev na prostem (Brestovec, Debela Griža/M. San Michele, Vrtača petstotih (Dolina dei Bersaglieri), Tematski park prve svetovne vojne v Tržiču (Parco Tematico della Grande Guerra, Grmada/Ermada).
V bojih ob Soči je umrlo okoli 300.000 vojakov in mnogi so svoj zadnji dom našli na pokopališčih v bližini frontne črte. Med potjo se lahko ustavite tudi tam - ohranilo se je namreč več kot 30 avstro-ogrskih vojaških pokopališč, med drugimi tudi tri na italijanski strani (Prosek, Nabrežina, Redipulja). "Mnogo pa je ostankov pokopališč, s katerih so bili vojaki pozneje preneseni na druga pokopališča ali kostnice. Ponekod so se ohranili spomeniki ali obzidja. Italijanski vojaki so bili po prvi svetovni vojni preneseni v tri kostnice - Redipulja, Oslavje in Italijansko kostnico v Kobaridu, nemški vojaki pa so pokopani v Nemški kostnici v Tolminu," dodaja Urška Lazar.
Celotna Pot miru od Alp do Jadrana je razdeljena na 15 odsekov. Vsak odsek je mogoče prehoditi v enem, za nekatere daljše pa sta potrebna dva dneva. Vodnik po poti je še v pripravi, lahko pa se obrnete na dobro podučene vodnike, ki vas popeljejo po izbranem delu.
Pot miru od Alp do Jadrana se začne v Logu pod Mangartom, nato pa se mimo trdnjave Kluže, muzejev na prostem Ravelnik in Čelo povzpne na planino Golobar ter muzej na prostem Zaprikraj. Skozi Drežnico se spusti mimo italijanske kostnice v Kobarid, kjer se razdeli na dva dela.
Ena trasa se dvigne na greben Kolovrata in muzej na prostem, druga pa poteka mimo planin Kuhinja in Prtovč na muzej na prostem Mrzli vrh, kjer se spusti do spominske cerkve svetega Duha na Javorci, od tu pa v Tolmin, do nemške kostnice ter na muzej na prostem Mengore, kjer se ta krak konča. Od muzeja na prostem Kolovrat pa pot poteka mimo Globočaka, skozi vas Kambreško do Sabotina in Brd.
Druga trasa pa se s Kolovrata spusti v Plave, kjer se dvigne na Prižnico, Vodice, Sveto goro do Škabrijela.
Obe trasi se združita v Novi Gorici/Gorici. Pot se nadaljuje čez Markov hrib in Vrtojbensko-Biljenske griče do pomnika na Cerju in Poti miru na Krasu.
Tu se Pot miru ponovno razdeli na dve trasi, ki prečkata nekdanjo mejo. Prva trasa na italijanski strani poveže Zgodovinsko pot na Brestovcu/Percorso storico del Brestovec, Debelo Grižo/Monte San Michele, italijansko kostnico v Sredipolju/Redipuglia, Tematski park/Parco Tematico Grande Guerra nad Tržičem/Monfalcone in se konča v Devinu/Duino.
Druga trasa na Krasu poveže Borojevićev prestol, Krompirjevo jamo, Gorjansko in druga avstro-ogrska pokopališča ter se čez čezmejno Grmadi/Ermada spusti v Devin/Duino.
(Vir: 100letprve.si)
Spomin na nemir ob občutju miru
Ob spoznavanju zahtevnih razmer, v katerih so se bojevali vojaki, kje so spali, kako so se premikali in kaj vse so morali pretrpeti tudi zaradi vremenskih nevšečnosti v dolgih mesecih stalnega obstreljevanja in napadov, nam osupljiva narava hkrati ponudi tudi priložnost za oddih naših misli. Vzdolž Soče se namreč odpirajo naravne lepote alpskega, predalpskega in kraškega sveta.
"Sporočilnost Poti miru je mir, da se obiskovalci ob obisku dediščine soške fronte zavedajo, da se kaj takega ne sme več zgoditi. Obenem uživajo v vseh lepotah in razgledih, ki jih ti kraji ponujajo danes," poudarjajo v Fundaciji Pot miru. Zazrti so tudi že v prihodnost, saj nameravajo skupaj s partnerskimi občinami in italijanskimi kolegi vključevati dodatne zanimivosti, hkrati pa se ob spominu na stoletnico vojne povezati tudi z drugimi nekdanjimi bojišči prve svetovne vojne.
Ana Svenšek
V galeriji si lahko ogledate utrinke s Poti miru. Fotografije so nam posredovali iz Fundacije Pot miru, avtorji in opis so v podnapisih pod fotografijami. Ob kliku se fotografija poveča.
2. Trdnjavo Kluže je obiskalo obiskalo 8.700 ljudi.
3. Kobariški muzej si je ogledalo 61.500 obiskovalcev - Slovenci (okrog 18.700), Italijani (okrog 18.400), Avstrijci in Nemci (okrog 9500), Britanci (okrog 1100) in drugi.
4. Informacijski center Poti miru v Kobaridu je od aprila do novembra obiskalo 21.200 ljudi.
5. Muzej na prostem Kolovratu si je ogledalo okoli 25.000 ljudi.
6. Cerkev svetega Duha, Javorca, je imela 7.100 obiskovalcev.
7. Muzej na prostem Sabotin nad Novo Gorico je po analizi oskrbnika Bogdana Potokarja obiskalo okoli 40.000 ljudi.
8. Poti miru na Krasu je dobila 10.500 vstopnin, vsaj še dvakrat toliko ljudi pa se je po njej sprehajalo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje