Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
196 epizod
196 epizod
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
V tokratni 7. strani predstavljamo življenjski priročnik avtorice Petre Škarja Najdi svojo srečo in mir. Ljudje smo si različni vendar nekaj nam je skupnega - vsi si želimo mir v duši in srečo v očeh. Kaj bi dali, da bi nam nekdo dal navodila, kako to doseči v tem življenju? Knjiga na 172 straneh govori o temeljnih življenjskih vrednotah ter opozarja na hitrost zahodnega sveta. O iskanju sreče in miru se je Marko Rozman pogovarjal z ljubiteljico knjig iz knjižnice Grosuplje, Kajo Štepic Marinčič.
V tokratni oddaji 7. stran vam predstavljamo knjigo, ki je kombinacija terenskega izkustva, osebnih refleksij, naravoslovnih zanimivosti, literarnih in mitoloških perspektiv, ki bralcu ponuja večplastno izkušnjo doživljanja narave v vsej njeni raznolikosti. Irena Cerar se je podala na sedem tednov dolgo potovanje v sedem različnih slovenskih habitatov, med njimi gozd, gore, jame, mokrišča, reke, morsko obalo in kulturno krajino. In tako je nastalo po mnenju kritikov in bralcev odlično delo, ki ga umeščajo v žanr naravopisja. O Svetiščih narave se je Bojan Leskovec pogovarjal z Nino Kožar, pobudnico projekta Knjigobežnice.
Oddaja 7. stran bo tokrat bralni navdih poiskala v slovenskih, sodobnih literarnih vodah. Zbirka osmih besedil oziroma osmih zgodb z naslovom Nesojena kučma je zvrstni hibrid. V zgodbah se prepletajo leposlovje, publicistika, biologija, ekologija, otroški in mladostniški spomini, celo nekaj literarne zgodovine in ščep gastronomije je najti v njih. Avtor Marjan Žiberna si je v letu 2022 z romanom Dedič prislužil nominacijo za nagrado kresnik, kar je še dodaten obet za dobro branje.
»Svoboda človeka v družbi ni nikoli absolutna. Vedno je omejena s svobodo drugega človeka.« Nedelja je čas za osmišljeno prebiranje literarnih besedil in pripovedi. Tokrat bomo listali med stranmi zgodovinskega romana, Jaz, Napoleon, ki nas popelje v burno obdobje revolucionarnih sprememb v Evropi, na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Romaneskni prvenec slovenske pisateljice in zgodovinarke Mojce Zupan Vrtač je še posebej navdušil pisatelja, novinarja in urednika Žigo Kastelica. V pogovoru z Niko Vrabec razgrne misli o knjigi ter spregovori tudi o primerjavah s filmsko epopejo Napoleon, Ridleyja Scotta iz leta 2023.
Današnji bralni namig nas popelje v zgodovino svetovne književnosti. Kmalu po francoski revoluciji je nastalo delo, ki je vzklilo na preprosti ideji, zakaj ne bi nečesa, kar sprva zgleda kot kazen, spremenili v ustvarjalni proces. Konkretno: Zakaj ne opisal svojega potovanja po sobi, v kateri sem zaprt? Tako je vojak, ki nikoli prej ni razmišljal o pisanju, postal pisatelj. Prepustil se je domišljiji, mislim in občutkom ter v dneh prestajanja kazni napisal lucidno delo, stkano iz besednih iger, vzklikov in anekdot. Xavier de Maistre je ob koncu 18. stoletja napisal Popotovanje po moji sobi. O njem se je Bojan Leskovec pogovarjal s Špelo Plestenjak, bibliotekarko iz Mestne knjižnice Ljubljana - Knjižnice Otona Župančiča in nastala je nova epizoda oddaje 7. stran.
Včasih nam kakšne knjige prekrižajo našo bralno pot povsem po naključju in nas nepričakovano navdušijo. To se je zgodilo naši današnji sogovornici, gospe Miri Šilar, ki je bila pred upokojitvijo zaposlena na Univerzitetni kliniki Golnik v laboratoriju za klinično imunologijo in molekularno genetiko, a si je kljub napornemu delu in sodelovanju pri pisanju strokovne literature vedno rada vzela čas tudi za leposlovje. Zdaj je članica uredniškega odbora internega glasila Pljučnik, kjer poleg kuharskih nasvetov, utrinkov s potovanj in različnih intervjujev objavlja tudi knjižne namige. Za našo rubriko je izbrala Roman za moške češkega avtorja Michala Viewegha, ki je po izidu kmalu postal uspešnica.
Svobodna: odraščanje na koncu zgodovine je avtobiografski roman albanske pisateljice Lee Ypi, ki je izšel leta 2021. Delo, ki je bilo sprva zamišljeno kot filozofsko delo o različnih poimenovanjih svobode v kapitalizmu in socializmu, je kmalu po prevodu v slovenščino na knjižnih policah opazil tudi Žiga Kump, po izobrazbi filozof, sicer pa koordinator kulturnih dogodkov v Kulturnem domu Krško.
Šesta kriminalka iz detektivske serije o Cormoranu Striku, ki jo pod psevdonimom že 12 let piše slovita avtorica Harryja Potterja, J. K. Rowling
Tokrat listamo in obračamo strani avtobiografskega romana z naslovom Istanbul: Spomini na mesto avtorja Orhana Pamuka. Ta je eden najbolj znanih turških pisateljev, ki je med drugim leta 2006 tudi prejel Nobelovo nagrado za literaturo ter tako postal prvi Turek s to nagrado. Knjižni predlog bo tokrat predstavila Alenka Kafol, bralna navdušenka s Krasa.
Predlog za branje, ki ga bomo predstavili v tokratni oddaji Sedma stran, je September, tretji roman avtorice Ane Schnabl. Bralka Zarja Likovnik, ki ga je pred kratkim prebrala, je nad njim navdušena. V pogovoru z Darjo Pograjc je izpostavila zanimiv slog pisanja, ki zgodbo povzdigne na povsem samosvojo raven. »Neprizanesljivo, pretresljivo, tenkočutno,« tako pa je način, na katerega se je Ana Schnabl lotila problematike nasilja in travm, v recenziji knjige opisala Nada Breznik.
Še dva meseca in minilo bo okroglih pet let odkar v nedeljskih jutrih ob pol osmih iščemo in po navadi tudi najdemo bralnih navdih. Pasji park je četrti v slovenščino prevedeni roman finske pisateljice Sofi Oksanen. Izjemno napet roman načenja številne občutljive teme, ki so na žalost globalno univerzalne. Konec koncev pa je to tudi pretresljiva ljubezenska zgodba. Bojan Leskovec se je o Pasjem parku pogovarjal z bibliotekarko in strastno ljubiteljico knjig, Simono Solina.
V današnji rubriki 7.stran odhajamo v gozd. Vendar danes ne samo zato, da bomo zbistrili svoje misli, ampak bomo tokrat prisluhnili drevesom. Ste kdaj pomislili, da se tudi drevesa sporazumevajo, si pošiljajo sporočila, imajo občutke, čustva in spomin? Gozdar Peter Wohlleben je že kot otrok želel postati okoljevarstvenik. Kasneje je svoje sanje uresničil, lotil se je tudi pisanja in s knjigo Skrivno življenje dreves nam pokaže gozd s povsem drugačne plati. Skozi gozdne in knjižne poti nas bo v pogovoru z Lucijo Fatur popeljala Anja Blažun, bibliotekarka na Inštitutu Jožef Stefan.
Tokrat s fotografinjo Klaro Avsenik Žagar beremo roman Male ženske ameriške pisateljice Louise May Alcott. Sogovornica je omenjeno delo prebrala v originalnem, angleškem jeziku, mi pa smo za oddajo našli (in tudi prebrali) odlomek iz sedme vsebinske strani slovenskega prevoda. Ker se Klara Avsenik Žagar in Darja Pograjc v radijskem etru nista srečali prvič, sta se odločili, da se bosta med pogovorom tikali in nastala je današnja 7. stran!
»Ogromno različnih načinov življenj je. In ogromno različnih načinov smrti. Ampak na koncu je popolnoma vseeno. Ostane samo puščava.« S knjižnih polic smo potegnili roman najbolj znanega in prevajanega sodobnega japonskega pisatelja Harukija Murakamija, z naslovom Južno od meje, zahodno od sonca. Tankočutno napisana pripoved skozi intimno in melanholično zgodbo raziskuje vprašanja iskanja lastne identitete, minljivosti ljubezni in krhkosti človeških vezi. Knjiga je še posebej nagovorila tudi študentko logopedije in iskalko lepega Anastasijo Knez, ki nam o njej pripoveduje v tokratni epizodi oddaje 7. stran.
V tokratni epizodi 7. strani se bomo potopili med platnice mladinskega romana. Družina Brocket ni čisto nič nenavadna. Mati in oče sta ponosna na to, da so povsem dolgočasni, običajni ljudje. A v trenutku, ko se rodi njun tretji otrok, Barnaby, postanejo Brocketi zelo nenavadna družina. S pomočjo globalne, svetovne pustolovščine se Barnaby zave, da biti drugačen ni nekaj, česar bi se sramoval. Eno bistvenih sporočil knjige je, kako pomembno je sprejemati drugačnost in biti zvest sam sebi. Čeprav mladinski roman, je Osupljiva zgodba Barnabyja Brocketa večgeneracijsko branje. Humorno in hkrati bridko zgodbo je na mah prebrala tudi učiteljica Nina Jelen.
Ljubezen ni ena sama, temveč se pokaže v tisočih odtenkih. Lahko je strastna, prijateljska, erotična, lahko je starševska, boleča ali tenkočutna. V romanu ameriške avtorice Siri Hustvedt Kar sem ljubil lahko pobliže spremljamo spomine in življenje pripovedovalca zgodbe, upokojenega umetnostnega zgodovinarja Lea. Njegove spomine in delčke zgodbe nam v Sedmi strani naslika Renata Vidic iz Valvasorjeve knjižnice Krško.
Ste med tistimi bralci, ki najraje posežejo po resničnih osebnih zgodbah, takih, ki zarežejo? Radi berete pripovedi ljudi, ki jim življenje ne prizanaša, ampak jim ga je uspelo ukrotiti z močno življenjsko voljo? Potem bo tokratni predlog, ki vam ga ponujamo v branje, morda pravšnji za vas. Bralka Zdenka Rezelj iz okolice Mirne Peči predstavlja knjigo Sare Ahlin Doljak z naslovom DA, Življenje!.
Nedelja je dan za listanje in tokrat prebiramo Elif Shafak: Otok pogrešanih dreves. Ena najvidnejših turških pisateljic je objavila že 20 knjig, od tega 13 romanov, njene knjige pa so prevedene v kar 57 jezikov. V svojih romanih pogosto prepleta zgodovinske teme in jih postavi v sodoben družbeni kontekst. Tudi roman iz leta 2021 ni izjema. Lana Furlan je pred mikrofon povabila knjižno navdušenko Manco Kos.
Tik pred mednarodnim dnem starejših - obeležili ga bomo 1. oktobra - bomo danes v naslednjih minutah predstavili roman, ki govori prav o tej življenjski tematiki. Tretje življenjsko obdobje prinese marsikatere preizkušnje, s katerimi se spopadajo tako starejši člani družine kot njihovi potomci. Irena Rebov je bibliotekarka na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani in svoje sodelavce vsak mesec povabi v bralno skupino. Tokrat so se pogovarjali o knjigi Pelji me domov.
Marsikomu so znani Bobri, epska pripoved Janeza Jalna o življenju koliščarjev. Gre za eno največjih in najznamenitejših velikih zgodb slovenske zgodovine in literature ter hkrati poklon Ljubljanskemu barju. Ilustrator Peter Škerl in pisatelj Tadej Golob pa bralcu pričarata in omogočita stripovsko popotovanje po naši preteklosti. Več smo se o stripovski različici pogovarjali z ljubiteljico knjig Evo Zupan Horaček.
Neveljaven email naslov