Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
4602 epizod
4602 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Po petkovem napadu na božičnem sejmu v nemškem Magdeburgu, v katerem je ugasnilo pet življenj, 200 ljudi pa je ranjenih, prihajajo na dan nekatere nove podrobnosti o storilcu, ki ni bil povsem tipičen napadalec. Nemške varnostne organe in politiko zaposluje vprašanje, ali bi se grozljiv dogodek dalo preprečiti.
Veseli praznični čas, ki ga mnogi preživijo v krogu svojih najbližjih, je čisto drugačen čas za brezdomce. Najnovejši podatki kažejo, da je brezdomstvo v porastu, med njimi je vedno več mladih. V Društvu Kralji ulice skrbijo za osebe brez strehe nad glavo in tudi poskrbijo, da je stiska v zimskem prazničnem času manjša.
Na območju Bohinja že dve leti poteka mednarodni projekt Beyond Snow, ki ga je Evropska komisija zasnovala v želji po preseganju klimatskih sprememb na alpskih turističnih območjih. Mnoga srednje velika in mala smučišča na nižjih in srednjih nadmorskih višinah v Alpah se namreč že ubadajo z eksistenčnimi vprašanji, napovedi pa kažejo, da se bo stanje le še slabšalo. Za kraje z zimsko turistično ponudbo to seveda predstavlja veliko grožnjo, ki ne bo vplivala le na ekonomski položaj podjetij, ampak tudi na socioekonomsko sliko celotnih skupnosti. V okviru projekta Beyond Snow projektni partnerji zdaj iščejo rešitve za trajnostni prehod malih in srednje velikih smučarskih centrov v centre s ponudbo, ki bo zanimiva vse leto.
V Ljubljani so se na 9. simpoziju zbrali slovenski raziskovalci v tujini in pretresali različne ta hip zelo aktualne znanstvene teme; od trajnostnega razvoja, digitalnega sveta, globalizacije in migracij, pogledali pa so tudi na področje inovacij v biotehnologiji. Simpozij je pripravilo društvo V tujini izobraženih Slovencev - Vtis - skupaj z ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ena od sodelujočih pa je bila tudi doktorska študentka bioinformatike Ajda Pristavec, ki doktorat opravlja na Kings College v Londonu. Kaj jo je gnalo na študij v tujino in kako si predstavlja svojo poklicno prihodnost? Se bo vrnila v Slovenijo?
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Žlahtni plin radon ni tako zelo žlahten. Je radioaktiven in je po nekaterih ocenah krivec za vsak 10. primer pljučnega raka v Sloveniji. Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji zato vsako leto izvaja brezplačne meritve radona v zasebnih stanovanjskih objektih. Ravno v teh dneh se lahko prijavite na razpis za meritve. Če se izkaže, da koncentracija presega dovoljeno mejo, je kolegici Sabrini Mulec zaupal direktor Uprave za varstvo pred sevanji dr. Damijan Škrk, pa lahko negativne okoljske vplive omilite z relativno enostavnimi in ne tako dragimi ukrepi …
Polepšajmo si praznike z objemi, ne s pokanjem. Pod tem geslom poteka letošnja akcija, s katero policija opozarja na previdno in uvidevno uporabo pirotehnike. Zaradi nepravilne uporabe pirotehničnih sredstev namreč prihaja do zelo težkih poškodb. Število teh se sicer v zadnjem obdobju nekoliko zmanjšuje, a to je le slaba tolažba za poškodovance, ki bodo posledice nepremišljenih dejanj čutili celo življenje.
Odvetniška zbornica letos že 14-tič organizira t.i. dan PRO BONO, dan brezplačne pravne pomoči za državljane, ki si odvetnika ne morejo privoščiti ali imajo druge zadržke. Odvetniki, ki jih najdete na seznamu ponudnikov brezplačne pravne pomoči na spletni strani Odvetniške zbornice Slovenije, bodo to opravljali na daljavo; po telefonu, prek video povezav in po elektronski pošti, v mestnih občinah Ljubljana, Koper in Nova Gorica pa se lahko 19. decembra oglasimo tudi nenajavljeni na sedežu občine. Več o tem nam je povedal Janez Starman, predsednik Odvetniške zbornice Slovenije.
V Strasbourgu je bila podeljena nagrada Saharova za svobodo misli, poimenovana po sovjetskem fiziku in političnem disidentu Andreju Saharovu, ki velja za najvišjo nagrada EU za človekove pravice. Prejemnika letošnje nagrade sta voditelja venezuelske opozicije Maria Corina Machado in Edmundo Gonzalez Urrutia. Priznanje sta prejela za svoja prizadevanja za ponovno vzpostavitev svobode in demokracije v domovini.
Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje je danes za novega generalnega direktorja imenovala 49-letnega mag. Roberta Ljoljo. Mandat bo nastopil, ko bo dobil še soglasje državnega zbora marca prihodnje leto, ko se izteče mandat dosedanji direktorici, Tatjani Mlakar. Ljoljo je v predstavitvenem nastopu izpostavil prednostne naloge in vizijo razvoja zavoda, zavrnil pa je tudi očitke na račun, da prihaja iz farmacevtske firme in tako omogoča vpliv na rast cen. Dejal je, farmacevtske družbe zdaj ne odpirajo šampanjca pač pa da imajo v grlu cmok. Po imenovanju je bil na voljo novinarjem.Prisluhnite, kaj je povedal glede košarice pravic, cen zdravil ter nujnih sprememb in možnih izboljšav.
Državni program Svit letos obeležuje 15 let uspešnega odkrivanja predrakavih sprememb in raka debelega črevesa ter danke. Ta javno-zdravstveni program s presejanjem rešuje številna življenja in ozavešča prebivalce o pomenu preventive. A kljub napredku ostajajo izzivi – kako povečati odzivnost moških, doseči boljše sodelovanje in vključiti nove tehnologije? O preteklih dosežkih, trenutnih izzivih in načrtih za prihodnost smo se pogovarjali z vodjo programa, doktorico Dominiko Novak Mlakar z Nacionalnega Inštituta za javno zdravje.
Drugo največje češko mesto Brno letos nosi naziv ‘Evropska prestolnica božiča 2024’. Temu primerno je božično vzdušje tam res nekaj posebnega. Se pa na prejem tega naziva že pripravljajo tudi mesta, ki bodo naziv Evropska božična prestolnica, Evropsko božično mesto in Evropska božična vas nosili v prihodnjem letu. Med njimi je tudi Celje, ki bo danes v Brnu prejelo naziv Evropsko božično mesto 2025.
Slovenščina v Italiji je naslov znanstvene monografije, v kateri so raziskovalke in raziskovalci Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu z različnih plati in zornih kotov obdelali današnji položaj slovenskega jezika v Italiji. Ta se spreminja, tako kot se spreminja družba, v kateri živimo. Če je bila pred pol stoletja slovenščina v Italiji temeljni pokazatelj narodne pripadnosti, je danes drugače. Vloga in pomen slovenskega jezika sta manj enoznačna, manj podobna črno beli sliki in bliže številnim odtenkom sive, ugotavlja dr. Sara Brezigar, predsednica SLORI-ja, v predgovoru monografije. Kakšna je torej vloga in pomen slovenščine v Italiji danes? Vprašanje se sliši enostavno, ampak odgovor je zelo kompleksen, pravi jezikoslovka in prevajalka dr. Matejka Grgič, ki je uredila znanstveno monografijo Slovenščina v Italiji.
Dneve v prazničnem decembru Slovenci radi preživimo v katerem od lepo okrašenih mest sosednjih držav. A tudi v Sloveniji je veliko mest, ki se jih v tem času splača obiskati. Med njimi so prav gotovo slovenska zgodovinska mesta, kar 22 jih je del Združenja zgodovinskih mest Slovenije. Združenje ima svoj sedež v Škofji Loki, enem najstarejših slovenskih mest, ki očara v vsakem letnem času. V adventnem času vabijo s festivalom Loka v snegu, pa tudi z delavnicami peke piškotov in drugimi vsebinami. Tudi ostala zgodovinska mesta v tem času prav posebej sijejo.
Društvo slovenskih pisateljev je na izrednem volilnem občnem zboru po odstopu dosedanjega predsednika Dušana Merca za novega predsednika soglasno izvolilo v Trstu rojenega pesnika, pisatelja, dramatika in kritika Marija Čuka, ki je bil edini kandidat. Z njim se je pogovarjala Petra Meterc.
Slovenci smo znani po temu da se radi vzpnemo na kakšnega vršaca. 11. decembra obeležujemo mednarodni dan gora in Planinska zveza Slovenije vsako leto pripravi poslanico ob tem dnevu, tema katerega je letos: Rešitve za trajnostno prihodnost gora – inovacije, prilagajanje in mladi. Avtor letošnje poslanice je podpredsednik Planinske zveze Slovenije Roman Ponebšek.
Življenjska doba se daljša in tudi aktivno obdobje, ko ljudje v tretjem življenjskem obdobju ohranjajo vitalnost na različne načine, je čedalje daljše. Združevanje znotraj Modre fakultete, ki deluje na univerzi v Ljubljani, je ena od možnosti. Deluje v sklopu mreže alumnov. Različni programi, ki jih Modra fakulteta razvija so namenjeni vsem starejšim od 55 let. Modra fakulteta razvija izobraževanje, raziskovanje in medgeneracijsko povezovanje. Prof. dr. Branka Javornik in mag. filozofije Martin Lipovšek.
V Siriji, odkoder so pregnali predsednika Aasada, islamistični uporniki prevzemajo oblast. Naj spomnimo - sirska vojna je z domov pregnala več milijonov ljudi, številni so se med begunsko krizo leta 2015 zatekli tudi v Evropo, tudi v Nemčijo. Nemčija je zdaj sporočila, da začasno ustavlja obravnavo prošenj Sircev za azil. Iz nemškega Urada za migracije in begunce so sporočili, da je teh prošenj več kot 47 tisoč.
Mineva 30 let, odkar imamo pri nas institucijo varuha človekovih pravic. Slovenijo je v tem obdobju pretreslo več kriz, med drugim gospodarska kriza, begunska kriza in pandemija covida-19. Številnim prebivalkam in prebivalcem so bile kršene človekove pravice. Obravnaval jih je tudi varuh človekovih pravic. Kot opozarjajo pri instituciji varuha, so največkrat ključna težava neodzivni državni organi in institucije, ki ljudem ne prisluhnejo, jim ne odgovarjajo in ne rešujejo njihovih težav. Varuh človekovih pravic Peter Svetina pred jutrišnjim mednarodnim dnevom človekovih pravic zato poudarja, da je kultura dialoga osnova demokratične in pluralne družbe. Kot je dejal v poslanici, brez kulture dialoga ne moremo izvajati resničnih sprememb.
Z razvojem digitalne ekonomije je tudi zaslužke prek platform kot je Airbnb treba zajeti v obdavčitev. Ko gre za oddajanje nepremičnin za turistični najem, so se razmere že precej izboljšale, ocenjujejo na Finančni upravi. Danes pa so k prijavi dejavnosti in zaslužkov pozvali tudi vse, ki objavljajo plačljive vsebine na platformi za odrasle OnlyFans. Nekaj sto Slovencev je v zadnjih letih prek nje zaslužilo skupaj več kot 10 milijonov evrov, rekorder med njimi je v nekaj letih zaslužil več kot milijon evrov. Nekaj podrobnosti nam je pojasnil Stojan Glavač s Finančne uprave.
Neveljaven email naslov