Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
4762 epizod
4762 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Če ste blizu upokojitvi – ali bi za nekoliko nižjo plačo delali manj – na primer en delovni dan na teden manj, ob tem pa bi imeli socialne prispevke plačane v celoti – torej v 100 odstotkih? Tako imenovani sistem “80 : 90 : 100" bo v prihodnje najverjetneje uvrščen na pogajalsko mizo odločevalcev.
Kako v prizadevanjih za trajnostni razvoj doseči točko preloma, ki bi pomenila preoblikovanje naših družb tako, da bi naše okolje ohranile v dobrem stanju za naslednje generacije? S tem se med drugim ukvarja raziskovalec dr. Andrew Ringsmuth, gost 10. konference o trajnostnem upravljanju z viri skupnosti Dovolj za vse, ki je potekala v Ljubljani. Opozarja tudi na družbene medije, ki bi s spremembami algoritmov lahko imeli pomembno povezovalno vlogo v družbi, namesto da razdvajajo.
Digitalizacija, če želimo ali ne, postaja nujnost na skorajda vseh ravneh našega življenja. Po nekaj letih zatišja je ta dobila nov zagon tudi na področju zdravstva. Do sredine prihodnjega leta moramo dokončati projekte, za katere smo predvideli tudi 83 milijonov evrov evropskih sredstev. Osrednji projekt je vzpostavitev centralnega arhiva slikovnega gradiva v zdravstvu. Cilj je brezpapirno zdravstvo, zato naj bi zdravstveni izvajalci uporabljali elektronski terapevtski list in e-karton. Da bi digitalizacijo približali ljudem, bolnikom, pa na lokalni ravni uvajajo tako imenovane zVEM Digi točke. O teh projektih smo se pogovarjali z v. d. generalnega direktorja Direktorata za digitalizacijo v zdravstvu na Ministrstvu za zdravje Tejo Batagelj.
1. aprila 1950 je izšla prva številka revije Življenje in tehnika, ki te dni praznuje 75. obletnico. V studio Prvega smo ob tej priložnosti povabili Jureta Miljevića, aktualnega urednika revije, in Mateja Pavliča, ki je revijo urejal kar 30 let.
Celotni pogovor z arhitektom Oskarjem Viragom, ki je bil pri projektu postavitve Poti med krošnjami Pohorje odgovorni projektant. (V oddaji naPOTki je bil uporabljen delček pogovora.)
Jutri bo za tabornike in tabornice poseben dan. Zbrali se bodo na Taborniškem feštivalu, največjem taborniškem dogodku v mestu, ki ga organizira Mestna zveza tabornikov Ljubljana. Osrednje pozornosti bodo tokrat deležne taborniške zgodbe. Skozi desetletja se jih je nabralo veliko. Zveza tabornikov Slovenije namreč deluje že več kot 70 let. Sedemdeset taborniških zgodb so zdaj zbrali v knjigi, ki jo bodo jutri ob 12. uri predstavili v parku Tivoli. Tja vas v pestro taborniško vzdušje vabijo med 10. in 14. uro.
Ministrstvo za naravne vire in prostor je te dni izdalo navodila, kako ravnati, če se srečamo z medvedom. Poudarili so, da se medved praviloma umakne človeku, da pa se srečanja lahko končajo tudi neprijetno, če srečamo medvedko z mladiči ali če medveda presenetimo ob hranjenju ali na mestu, kjer nima ne časa, ne prostora za umik. Sabrina Mulec se je pogovarjala z upokojenim dolgoletnim vodjem Lovišča s posebnim namenom Jelen Antonom Marinčičem, ki je najprej povedal, kje v Sloveniji lahko srečamo medvede. Foto: Bobo
"Prometna nesreča ne izbira. Pride nenadno, udari silovito in v nas zareže z neskončno bolečino. Za seboj pušča tragične in nepopravljive posledice. V trenutku izgubimo vsi", piše na spletni strani zavoda Varna pot, ki s svojimi programi pomaga žrtvam prometnih nesreč in njihovim bližnjim ter pripravlja preventivno-izobraževalne dejavnosti za otroke, mladostnike in odrasle.
Ob gradnji velikega Potniškega centra v Ljubljani železniško postajo čaka celovita prenova. Ministrstvo za infrastrukturo namerava odstraniti notranjo ureditev železniške postaje, ki je bila izvedena po arhitekturni rešitvi ateljeja arhitekta Marka Mušiča. Stavba glavne železniške postaje Ljubljana v bidermajerskem slogu je bila zgrajena leta 1848 in je druga najstarejša v Evropi. Železniška postaja je ponos vsakega mesta, ki mu je mar za lastno preteklost. Tako denimo tudi razred za umetnost SAZU posegom nasprotuje, zapisali so: 'Odločno nasprotujemo napovedani privatizaciji ter hotelizaciji objekta, zahtevamo, da od vsega začetka uveljavljeno pritličje kolodvora za vedno ostane javen mestni, potnikom in obiskovalcem namenjen prostor.' Foto: BOBO
Morda ste opazili, kako je v nekem videu predsednica države vabila ljudi v vprašljivo finančno shemo ali pa kako je Luka Dončić razlagal, da komaj čaka, da bo skupaj z Nikolo Jokićem zaigral za Crveno zvezdo. Vse to se da narediti s tehnologijo globokega ponarejanja s pomočjo umetne inteligence. Ponaredijo lahko fotografije, človeški glas in celo video vsebine. Tehnologija globokega ponarejanja ni problematična, ko gre za zabavne vsebine, ko tehnologijo zlorabijo za prevaro, pa gre za običajen kriminal. O spletnih prevarah s pomočjo tehnologije globokega ponarejanja se je Cirila Štuber pogovarjala s Tadejem Hrenom iz SI-CERTA. foto: Gerd Altmann, Pixabay
Zaradi pomanjkanja prostih mest v vrtcih, so se v hrvaškem mestu Samobor, blizu meje s Slovenijo, odločili, da bodo dedkom in babicam za čuvanje vnukov do četrtega leta starosti plačevali mesečno nadomestilo. Za čuvanje vnuka bodo stari starši dobili 360 evrov nadomestila, enak znesek, s katerim mesto Samobor zdaj sofinancira zasebne vrtce. Ali bi bila ta praksa dobrodošla tudi v Sloveniji ?
Predlog pokojninske reforme je v javni razpravi čas za oddajo komentarjev, pripomb in predlogov je do 21. aprila. Na vladni strani si želijo, da bi omenjeni zakon državni zbor obravnaval na majski ali junijski redni seji. Prve novosti, z izjemo zimskega dodatka, bi začele veljati z novim letom. Urška Valjavec se je o napovednih novostih pogovarjala z državnim sekretarjem na ministrstvu za delo Igorjem Feketijo. V prispevku je poudarek upokojitvenih pogoji, možnosti za znižanje starostne meje ter novosti, ki jih reforma prinaša invalidom.
Danes je v državnem zboru potekalo že 35. zasedanje Otroškega parlamenta. Gre za program izobraževanja za aktivno državljanstvo in ozaveščanje o človekovih oziroma otrokovih pravicah, ki ga izvaja Zveza prijateljev mladine. Otroci na vsaki dve leti izberejo temo o kateri želijo razpravljati. Prispevek je pripravila Kaja Čelan, bere Aleš Ogrin.
Pri Društvu za opazovanje in preučevanje ptic je izšel slovenski prevod ornitološke biblije – Collins Bird Guide, priročnik, ki so ga leta 1999 izdali na Švedskem in je preveden v 24 jezikov. Naslov slovenskega prevoda, ki je pravkar izšel, je Ptice Slovenije, Evrope in Sredozemlja. Izvirnik je v švedščini, prevajali pa so iz angleške različice. V njem najdemo opise, statuse in ilustracije skoraj 400 vrst ptic, ki živijo v Sloveniji ter opise in ilustracije preostalih evropskih, severnoafriških in bližnjevzhodnih ptic. Opazovanje ptic in tudi skrb zanje je v Sloveniji kar dobro razširjeno, ptice so priljubljene - Žiga Končina Šmid je na ljubljanskih ulicah spraševal, katere ptice lahko naštejejo mimoidoči, na hitro in na pamet, potem pa smo se o prevodu priročnika pogovarjali z njegovim urednikom, Tilnom Basletom iz DOPPS-a.
Ob svetovnem dnevu ledenikov in svetovnem dnevu voda je 21. marca 2025 Slovensko društvo za zaščito voda organiziralo simpozij Vodni dnevi, že 31-ič po vrsti. Povezovalna nit letošnjih je bila "Preveč ali premalo vode" z motom "Čas je za ukrepanje", tri osrednje teme pa so bile povezane z globalnimi izzivi: ohranjanje ledenikov, onesnaženost vodnih virov in trajnostna raba pitne, odpadne in padavinske vode. O vsem tem, pa tudi kaj lahko vsak sam kot posameznik ali kot skupnost storimo, da vodo zaščitimo, in še o marsičem aktualnem je tekla beseda v nedeljskem pogovoru s predsednico Slovenskega društva za zaščito voda dr. Marjetko Levstek, doktorico kemijskega inženirstva in direktorico Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik. Foto: Klemen Razinger
Društvo za raziskovanje jam Ljubljana je pred kratkim na Biotehnični fakulteti v Ljubljani jubilejno 20-to nagrado Viljema Putika za najboljši jamarski dosežek v letu 2024 podelilo Jamarskemu klubu Novo mesto za raziskave v skoraj tisoč metrov globokem breznu Trnuljčica na Kaninu. Društvo za raziskovanje jam Ljubljana to nagrado podeljuje od leta 2005. Jamarski klub Novo mesto je to nagrado prejel že tretjič: leta 2009 za raziskovanja Čaganke, najgloblje jame na Dolenjskem, leta 2021 pa za projekt medklubskih raziskovanj v 1209 metrov globokem Skalarjevem breznu na kaninskih podih. V studio smo zato povabili vnetega raziskovalca Kaninskih brezen Jureta Tičarja iz nagrajenega novomeškega kluba.
Nevarni izsiljevalski virusi, t.i. ransomware virusi, se širijo prek okuženih priponk elektronske pošte ali v mimohodu. Zaklenejo računalnik ali zašifrirajo podatke. Storilci nato zahtevajo odkupnino za odklepanje. Kako se jim izognemo in s kakšnimi ukrepi jih onemogočimo, ko je računalnik že okužen, se je Cirila Štuber pogovarjala s Tadejem Hrenom iz SI-CERT-a.
Evropske politike in pravila nas spodbujajo k reformam in dolgoročni vzdržnosti javnih financ. A kot poudarja profesor ekonomije in nekdanji finančni minister dr. Dušan Mramor, evropska pravila niso prilagojena tako imenovanim perifernim članicam, zanje so lahko celo neustrezna, še posebej, kadar so prikrojena interesom najmočnejših držav. Analizo ekonomskih politik preteklih slovenskih vlad in nauke za naprej, je profesor predstavil v novi knjigi z naslovom: Vse delate narobe. Povzemamo nekaj spominov in razmislekov s predstavitve.
Danes zaznamujemo svetovni dan zavedanja o avtizmu. V Sloveniji je po oceni Zveze NVO za avtizem Slovenije približno 20.000 do 30.000 ljudi s spektrom avtizma, to pomeni 1,5 odstotka. Med njimi je vse več odraslih z avtizmom. Vedenje o avtizmu je danes zagotovo višje, kot je bilo to pred desetimi in več leti, razlaga Patricija Lovišček, ki pravi, da se ljudje z avtizmom še vedno soočajo s težavami in izzivi predvsem na področju izobraževanja in zaposlovanja. Kako podpreti ljudi z avtizmom in kakšne potenciale imajo, pa v pogovoru Petre Medved s Patricijo Lovišček, direktorico zasebnega Zavoda Modri december, zavoda za spodbujanje zavedanja avtizma in Aspergerjevega sindroma Koper. Zavod je tudi eden izmed članov Zveze NVO za avtizem Slovenije. V Poslanici Društva ASPI in Zveze NVO za avtizem Slovenije so ob današnjem svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu zapisali, da je čas za prvi dnevni center za odrasle in mladostnike z avtizmom, za katerega si želijo, da bi bil v Ljubljani. Pripravili so tudi idejni načrt za njegovo ustanovitev, svoje sanje in vizijo centra pa bodo mladostniki in odrasli ter njihovi podporniki javnosti predstavili v torek, 8. aprila ob 18. uri v Slovenski kinoteki.
Posebej veselo je v Velenju, kjer harmonikar Robert Goter podira Guinnessov rekord v najdaljšem igranju na harmoniko. Tega podviga so se do zdaj lotili trije Slovenci, a trenutni rekord drži Christelle De Franceschi iz Francije, ki je harmoniko igrala neverjetnih 75 ur, 26 minut in 8 sekund. Robert Goter je začel včeraj, končal bo predvidoma po 81 urah v petek zvečer. Del dogajanja je danes v Velenju spremljala Metka Pirc.
Neveljaven email naslov