Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
692 epizod
692 epizod
Aktualne vsebine Vala 202.
Bojana Holer iz Dražen Vrha v občini Sveta Ana v Slovenskih goricah, Aleksandra Zorko Šemen iz Turnišča in Smiljka Turk iz Puconcev so tri dolgoletne rejnice, ki konec novembra prejele priznanja Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. To je prepoznalo njihovo dolgoletno predano delo, minister Mesec pa je na slovesni podelitvi poudaril, da je rejništvo veliko več kot le skrb za otroke – je temelj za njihovo prihodnost. Irena Kodrič Cizerl je obiskala Bojano Holer, ki se je za rejništvo odločila skupaj z možem Romanom. Prvega otroka, takrat 6-letnika, sta sprejela pred 26-imi leti, priznanje za rejniško poslanstvo pa ji veliko pomeni. Izjemno dragoceno je delo rejnic in rejnikov, ki vrata svojih domov, pogosto pa tudi src, odprejo otrokom, ki se iz lastnih družin in domov morajo umakniti zaradi neznosnih razmer. Rejniških družin trenutno možno primanjkuje in vse zgodbe žal niso le pozitivne, zato pa je tiste, ki so, toliko pomembneje nagraditi.
Trst je te dni znova središče filmskega dogajanja. V četrtek, 16.januarja se je začel 36. Tržaški filmski festival, ki je posvečen kinematografiji srednje in vzhodne Evrope. Festival, ki ima zelo raznolik program, vsako leto ponuja zanimive zgodbe in ustvarjalne vizije tega dela Evrope. V uradni tekmovalni program celovečernih filmov se je uvrstil film Odrešitev za začetnike režiserke Sonje Prosenc, lani zmagovalni film na Festivalu slovenskega filma Portorož. V tekmovalni program kratkih igranih filmov pa se je uvrstila slovenska manjšinska koprodukcija hrvaškega scenarista in režiserja Nebojše Slijepčevića 'Mož, ki ni mogel molčati'. Film se je uvrstil tudi v ožji izbor za nominacijo za 97. oskarja … in gotovo ima pri tem veliko zaslug naš Goričan Gregor Božič, direktor fotografije.
Spet se bliža tisti čas v letu, ko se pred televizijskimi ekrani znajdemo tisti, ki imamo radi glasbo in tisti, ki o njej le radi govorimo. 1. februarja bomo lahko po dveh letih internih izborov znova spremljali Emo. Emo, ki bo ponudila 12 novih skladb bolj ali manj znanih izvajalcev, ki nas bodo poskušali prepričati z bleščicami, perjem, plesnimi vložki in seveda najpomembneje - svojim vokalom.
Potem ko je Slovenija s prvim januarjem postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije, bomo v intervjuju z direktorjem Ese Josephom Aschbacherjem preverili, kaj članstvo pomeni za našo državo in njen prihodnji razvoj na področju vesoljskih tehnologij. Kako lahko Slovenija izkoristi svoje znanstvene in tehnološke potenciale v tej dinamični industriji in kakšna je perspektiva Ese v vesoljskem sektorju, ki postaja vse bolj konkurenčen, odvisen od zasebnih vlaganj in slabo podprt z ustrezno mednarodno regulativo.
V fokusu je nova knjiga Enfilade: življenje stanovanja arhitekta Miloša Kosca. Avtorja zanima, kako prostor in družba vzajemno vplivata drug na drugega. Z arheološko analizo stanovanja svoje družine odkriva plasti zgodovine 20. stoletja. Skozi niz široko odprtih vrat, ki so nanizana v enfilade, pravi Kosec, stopajo v različna zgodovinska obdobja in srečujemo ljudi tistega časa, ki so prihajali in odhajali, stanovanje pa je ostalo. Miloš Kosec ob pomoči tlorisa stanovanja in družinskega arhiva ter skupaj z osebnimi spomini izriše polnokrvno življenje stanovanja kot samostojnega zgodovinskega akterja.
Arhiv Republike Slovenije v letu 2025 praznuje svojo 80-letnico. Kar dolgih 30 let je trajalo čakanje na dokončno urejen dom pomembne državne ustanove, ki bo zdaj delovala bolj učinkovito in hkrati primerneje poskrbela za sprejem obiskovalcev oziroma zainteresiranih državljanov. Sprehodili smo se po številnih oddelkih Arhiva v nekdanji Domobranski kasarni.
Perica Jerković in Robi Petan, komika, ki sta tudi letošnjo najdaljšo noč preživela na odru. Z njima govorimo o najboljših trenutkih preteklega leta, najslabših silvestrovanjih in o službenih zabavah, ki so vsako leto enake.
V dobro znani, a malce drugačni rubriki se nam iz Rima oglaša Janko (Marko). O silvestrovanju, mišjih dirkah, kolagenu, ki bi ga naj papež oboževal in še o marsičem.
Družinski albumi so zakladnica trenutkov, ki nam pomenijo največ. Pametne naprave in družbena omrežja so spremenili način, kako shranjujemo spomine, saj trenutke z nenehnim fotografiranjem pogosto beležimo površno, so na okrogli mizi projekta STAznanost poudarili govorci.
V Bovcu se je sinoči začel BOFF – Bovec Outdoor Film Festival. Potem, ko je lani festival potekal le v Stergulčevi hiši, se letos ponovno vrača tudi v bovški kulturni dom. Festival že 17. leto zapovrstjo v štirih dneh prinaša številne filmske projekcije, predavanja z domačimi in tujimi gosti, razstave, izlete in delavnice.
Kako nastane ročno izdelana violina? Pridite z nami v delavnico goslarja Daniela Muska, ki v središču Škofje Loke izdeluje vrhunske violine, ki so med solisti po vsem svetu tako zelo cenjene, da ti na svoj instrument v vrsti čakajo tudi več let. Musek je znanje pridobil v Cremoni, zibelki goslarstva, izkušnje in modrost pa prinesel v Slovenijo, kjer danes razvija ideje za dostopnejše instrumente za mlade glasbenike.
"Zgodilo se je lani. Bil sem naiven. Petarda je bila predelana doma, a tega nisem vedel. Držal sem jo v roki, jo prižgal in v sekundi je počilo. Najprej se nisem zavedal, kaj se z mano dogaja. Odpeljali so me v ljubljanski Klinični center. Izgubil sem veliko krvi in desno roko od zapestja navzdol. V sekundi," se nesreče spominja danes 20-letnik, ki se mu je novembra lani življenje zaradi petarde obrnilo na glavo. Na dan začetka dovoljene uporabe pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok, se pogovarjamo o nevarnosti uporabe teh izdelkov, skrb vzbujajoči razširjenosti kupovanja petard med mladoletniki in o poškodbah, ki nastanejo zaradi njih, z zdravstvenimi delavci, policisti in oškodovancem.
V Sloveniji imamo kar nekaj frančiškanskih knjižnic. Znamenita, poimenovana po jezikoslovcu Patru Stanislavu Škrabcu, je v Kostanjevici v Novi Gorici, malo manjša je v Nazarjah v Savinjski dolini, frančiškanski knjižnici sta tudi v Kopru in Novem mestu. Najstarejšo pa imamo v Ljubljani, v frančiškanskem samostanu, poleg ene bolj obiskanih ljubljanskih cerkva, ki stoji na Prešernovem trgu. O njej so še pred leti večkrat rekli, da gre za najbogatejšo samostansko knjižnico na Slovenskem, a žal tudi najslabše urejeno. A po prenovi je drugače, knjižnica je zasijala in konec lanskega leta odprla vrata tudi za javnost.
"Vedno se mi je zdelo, da če se mi življenju kaj zalomi, lahko oprtam nahrbtnik in grem. Kajti če odpreš vrata in greš, se vedno nekaj zgodi, zato se lahko kaj tudi spremeni. A kako za vraga naj nosim nahrbtnik, če me moti celo ogrlica okoli vratu," je zapisala pisateljica Irena Cerar, ki je jeseni na knjižne police poslala knjigo z naslovom Svetišča narave, delo pa je prepričalo tudi široko paleto bralcev, ki so ga izbrali za knjigo leta na letošnjem Knjižnem sejmu v Ljubljani.
Na tradicionalni prireditvi Ime leta smo gostili posebne posameznike, ki so zaznamovali vseh 12 mesecev iztekajočega se leta. Izjemni gostje, ki v svojih prizadevanjih na različnih področjih našo družbo delajo boljšo, vsakič znova odslikavajo tudi osrednje dogodke iztekajočega se leta. In leto 2024 je bilo v marsikaterem pogledu zaznamovano z razmerami v zdravstvu.
December je, neštetim lučkam navkljub, za številne ljudi najtemačnejši mesec. In težja postaneta tudi osamljenost in izključenost iz družbe, še posebej za starejše, a tudi za številne druge, ki pogrešajo družabnost ali si ne morejo privoščiti plačljivih dejavnosti. Zato je vključevanje v dejavnosti, ki jih pripravlja 16 večgeneracijskih centrov po vsej državi, lahko dobra priložnost tudi za popestritev decembrskih dni.
Kako nastane izdelek, ki konča v darilni vrečki, postavljeni pod jelko? Gre za vprašanje, ki si ga morda med prazniki ne zastavimo dovolj pogosto. Množični nakupi in obdarovanja z darili, ki so k nam pripotovala iz oddaljenih krajev, že predhodno zavita v nešteto plasti težko razgradljivih materialov, predstavljajo namreč dobršen del na tone naših odpadkov in emisij. Skupina mladih rokodelcev iz Ljubljane se je letos že četrto leto zapored združila, da potrošnikom ponudi bolj trajnostno izbiro. V prav posebni rokodelski trgovini Jelka, se je z domačimi ustvarjalci tradicionalnih rokodelskih izdelkov pogovarjala Mojca Jevšek.
Po dveh letih v vlogi predsednice republike smo z dr. Natašo Pirc Musar posneli daljši intervju o poglavitnih problemih države, zunanjepolitični podobi Slovenije v mednarodnem prostoru in povprašali po njenih stališčih glede nekaterih aktualnih vprašanj. Med drugim o porastu nasilja v družbi, spoštovanju pravne države in organiziranih napadih na sodstvo, učinkovitosti predstavniških struktur Slovenije v nekaterih mednarodnih institucijah, kot je Varnostni svet Združenih narodov, ter predsedničinem odnosu do pravice do splava.
Mineva 33 let od slovesne premiere filma Babica gre na jug, režiserja Vincija Vogua Anžlovarja, ki se je po dolgi in neozdravljivi bolezni poslovil v začetku decembra. Premiera filma je bila v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma in repriza slovesne premiere bo prav tam na sporedu danes ob 19ih. Sicer pa je bil prvi celovečerec v samostojni Sloveniji uspešnica, ogledalo si ga je skoraj 63 tisoč ljudi in tako je bil to najbolj gledan slovenski film po letu 1991, dokler ga ni leta 97 presegel film Outsider. Peter Bratuša, režiser in producent, je takrat pri filmu ob Anžlovarju in Tomažu Strletu sodeloval kot producent, kot pravi zato, ker nihče drug ni želel narediti filma za tako malo denarja, bil pa je tudi direktor fotografije.
Ne zgodi se pogosto, a vendar so znani primeri akcij iskanja pogrešanih iz doma starejših občanov ali psihiatrične bolnišnice. Tudi v Idriji, kjer deluje druga največja psihiatrična bolnišnica v Sloveniji, imajo primere pogrešanih povezanih s to ustanovo. Zaradi njihove varnosti je treba osebe najti čim prej in pri tem ob policiji, gasilcih, gorskih reševalcih pridejo na pomoč tudi vodniki reševalnih psov, tudi psov, izurjenih za mantrailing, ki iščejo pogrešane po njihovem osebnem vonju. Disciplina, ki je k nam prišla iz Amerike, se razvija, za zdaj pa je edino društvo za sledenje človeškemu vonju pri nas v Cerknem. Člani društva so pred kratkim, v sodelovanju s Psihiatrično bolnišnico Idrija in drugimi službami zaščite in reševanja, pripravili izobraževanje ter prikaz iskanja pogrešane osebe.
Neveljaven email naslov