Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
732 epizod
732 epizod
Aktualne vsebine Vala 202.
Pojem kinofobija izhaja iz grških besed kinos in phobos in pomeni strah pred psom. Čeprav se več ljudi boji pajkov in kač, pa je strah pred psi veliko večja težava, saj nam lahko preprečuje ali omejuje stike s prijatelji, sorodniki, celo obiske parkov. Pri premagovanju tega strahu že leta pomagajo pri Slovenskem društvu za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke, pri katerem so zdaj pripravili priročnik za odpravljanje strahu pred psom z naslovom Od strahu do prijateljstva.
S prekrivanjem slamnatih streh so se v preteklosti ukvarjali slamokrovci, vendar je ta obrt z začetkom industrializacije začela propadati. Slamnate strehe so postale znak revščine, danes pa spadajo pod kulturno dediščino. V Sloveniji so uradno registrirani še trije slamokrovci, med njimi sta tudi Janez in njegov oče Anton Golnar, ki v Sovjaku pri Svetem Juriju ob Ščavnici, kljub sodobnim izzivom še zmeraj ohranjata tradicionalno znanje in veščine ter jih predajata naprej na mlajšo generacijo. V obrt slamokrovstva je danes vključena vsa družina Golnar. Mojco Jevšek so popeljali skozi njihov delovni proces, ki se začne na njivi in konča na strehi.
Mednarodno olimpijsko gibanje je včeraj dobilo prvo predsednico v zgodovini. Vsaj naslednjih osem let in ne več kot dvanajst bo to krovno športno organizacijo vodila 41 letna zimbabvejka Kirsty Coventry. Najmlajša v 130 letni zgodovini, prva ženska, prva Afričanka. Zahtevano večino glasov je dobila že v prvem krogu kongresa, ki se zaključuje danes v grškem Pylosu. Slovenija člana ali članice v mednarodnem olimpijskem gibanju nima, član MOK-a je bil le Stanko Bloudek od leta 1948 do svoje smrti enajst let kasneje. In kaj si lahko od nove predsednice obeta ena najuspešnejših malih športnih držav, o tem se je s predsednikom nacionalnega olimpijskega komiteja Franjom Bobincem pogovarjal Uroš Volk.
Na Vodnikovi domačiji v Šiški danes praznujemo. Praznujemo svetovni dan poezije, ki ga je Unesco razglasil leta 1999 v Parizu. Poezija je namreč več kot le umetnost, pravijo – je orodje izražanja, upora, povezovanja. In s tem se gotovo strinjata gostji Nežka Struc, organizatorka današnjega pesniškega maratona in pobudnica ljubljanskega pesniškega festivala, ter Eva Ule, sodelavka pisarne Ljubljana in predstavnica Unescovega mesta literature.
Ena od danskih posebnosti so tako imenovane ljudske visoke šole, ki niso šole, kjer bi bile v ospredju ocene, ampak so to – kot pravijo – šole za življenje. Obiskujejo jih po večini mladi od 18. do 23. leta in so kot neke vrste premostitveni korak v poznejše izobraževanje ali poklic. V njih se mladi brusijo v življenju v skupnosti, razvijajo dialog, poglabljajo izbrane predmete in nasploh širijo obzorja. Brez ocen, a z obvezno prisotnostjo. Z ljudskimi visokimi šolami, ki jih v velikem deležu krije država, so v preteklosti na Danskem načrtno spodbujali uravnotežen razvoj celotne države. Eno od tovrstnih šol na Danskem je obiskala Maja Ratej.
Litva, država z 2,8 milijona prebivalcev. Ko o njej iščemo informacije, spoznamo, da je največja in najbolj poseljena med baltskimi državami, in odkrijemo, da je bila tudi prva baltska država, ki je razglasila svojo neodvisnost. Kmalu zatem se je začel prvi val selitev v tujino, ljudje so odhajali iskat boljše možnosti za zaslužek in nenazadnje tudi življenje. Drugi val selitev se je dogajal po vstopu v Evropsko unijo, ko je postal trg dela odprt tudi za Litovce. Zadnjih pet let pa se več ljudi vrne v državo kot odide. Sprašujemo se, kako jim je uspelo obrniti trend, kakšni so razlogi, da se Litovci vračajo domov, in zakaj je Litva privlačna destinacija za številna tehnološka podjetja.
Na stičišču parka Tivoli in središča mesta Ljubljana so sinoči tudi uradno odprli prenovljeni Športni center Ilirija, ki športnim navdušencem poleg olimpijskega bazena ponuja še rokometno, košarkarsko in odbojkarsko dvorano, dvorano za borilne športe in plesni center ter zunanje površine z rokometnim in odbojkarskim igriščem, košarkarskima igriščema ter atletsko stezo s šestimi progami.
V članku Marka Hrovata o etimologiji imena Celovec izvemo, da ime izvira iz staroslovenskega izraza cveliti oziroma cviliti. Morda tam res kdo zacvili zaradi številnih trgovin in marsikje tudi nižjih cen od naših, toda glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške ni le nakupovalno središče. Celovec je tudi zgodovinsko, kulturno in politično središče Slovencev na Koroškem, univerzitetno mesto, rojstni kraj fizika in matematika Jožefa Stefana, nekaj časa pa je tam preživel tudi France Prešeren, ki pa je dejal, da imajo vseeno Ljubljanci neprimerno več svetskega čuta kot Celovčani. Oboji pa imajo zmaja in tudi Novi trg, na katerem stoji kip celovškega Lindwurma, bomo obiskali v tokratni reportaži iz Celovca.
Ko slišimo besedno zvezo “medvrstniško nasilje” nas večina pomisli na tisto klasično, fizično obračunavanje in ustrahovanje po šolskih hodnikih. A fizično nasilje je le ena od njegovih pojavnih oblik.
Estonija, baltska država z nekaj manj kot 1,4 milijona prebivalcev, je edina izmed treh baltskih držav, ki je v zadnjih letih zaznala stabilno rast prebivalstva. Baltske države se sicer že nekaj časa soočajo s hitro depopulacijo. V Litvi in Latviji tako zaradi nizke rodnosti in valov gospodarskega izseljevanja ter bega možganov prebivalstvo kopni. Z nizko rodnostjo in staranjem prebivalstva se spoprijemajo tudi v Estoniji, vendar v nasprotju s preostalima baltskima državama tam nimajo trenda upadanja števila prebivalcev. Statistični podatki za obdobje med letoma 2011 in 2021 kažejo, da se je v Estoniji prebivalstvo celo povečalo za 2,9 odstotka. Kaj v Estoniji delajo drugače kot v preostalih dveh baltskih državah in zakaj se v Estonijo priseljuje vedno več državljanov drugih držav?
Anja Ćorić je psihologinja, ki ima v AMZS Centru varne vožnje psihosocialne delavnice za voznike začetnike. Z njo se v programih varne vožnje srečajo tudi tisti, ki si s pomočjo tečajev pomagajo pri izbrisu kazenskih točk, pomaga pa tudi vsem, ki se med vožnjo srečujejo s strahom, tesnobo, neprijetnimi občutki.
Pridružila sta se nam prav posebna gosta – aktulana najboljša mlada voznica Urša Brumec in Žiga Žgur, ki je laskavi naslov osvojil leta 2021. Izbor "Najboljši za volanom" že deveto leto zapored organizira Avto-moto zveza Slovenije. Zakaj sta se onadva odločila za sodelovanje v izboru, katera naloga jima je predstavljala največji izziv in kakšno odgovornost prinaša to, da sta zdaj tudi ambasadorja varne vožnje?
Ali kdaj tudi vi na hitro pogledate SMS med vožnjo in odgovorite v nekaj besedah? Raziskava Agencije za varnost prometa kaže, da kar 75 odstotkov voznikov v Sloveniji uporablja mobilni telefon med vožnjo. Težava je, da je to zelo nevarno. Raziskava, ki jo je opravila naša naslednja gostja, je pokazala, da je prav tekstanje med petimi najbolj nevarnimi opravili v avtomobilu. Naloge, ki nam odvzamejo veliko pozornosti, so še upravljanje navigacijskega sistema, spreminjanje frekvence na radiu ali nastavljanje ogledal - pri vseh teh dejavnostih voznik manj kot tretjino časa gleda skozi vetrobransko steklo. Kaj vse torej lahko zmoti našo pozornost, katerih nevarnosti se premalo zavedamo?
V sklopu programa Evropske prestolnice kulture se lahko vsak konec tedna pridružite zanimivi "Šverc turi", ki vas popelje v čase, ko so iznajdljivost, pogum in hrepenenje po boljšem življenju krojili usodo z obeh strani meje. Tudi mi smo se pridružili turi, ki nam razkrije kako so živeli na Goriškem, ob meji, ki je po drugi svetovni vojni presekala prej enoten prostor, se srečali s carinikom iz tistih časov, "prešvercali" nekaj stvari v obe smeri, tako v Italijo kot v Slovenijo in izvedeli tudi zakaj je bilo treba v takratno Jugoslavijo pretihotapiti celo eno od številk Playboya.
Smučišče Mariborsko Pohorje z Arehom velja za največje in eno najnižje ležečih zimskih središč v državi. Obsega 35 kilometrov urejenih prog in s trinajstimi smučarskimi napravami in tremi trakovi omogoča smuko do doline, ki leži na vsega 320 metrih nadmorske višine. Smuka do izteka Snežnega stadiona postaja prej izjema kot pravilo, zasneževanje pa drag, a nujen poseg za ohranitev okrog sto smučarskih dni, kolikor jih v povprečju naštejejo v največjem mestu ob Dravi. Kakšna je prihodnost tega smučišča? Po izgubi tekmovanja za Zlato lisico je vse glasnejša ideja o pokritem smučišču.
Ta konec tedna se na vitranški strmini merijo najboljši alpski smučarji, konec marca pa bo le streljaj stran, pod Poncami, tradicionalni zaključek svetovnega pokala v smučarskih skokih. Največji zimski športni praznik bo v Planico spet privabil ogromno obiskovalcev, organizatorji prireditve pa bodo letos v vrste prostovoljcev sprejeli 10 odstotkov invalidov in jim omogočili zelo zanimivo izkušnjo. Med prvimi se je za to odločil Tomi Jakša, ki je z nami tudi delil svojo življenjsko zgodbo. Zgodbo o volji, o moči, o težkih odločitvah.
Ljubezen, umetnost in vandranje – vse troje združuje LUV fest, ki je že tretjič našo prestolnico opremil z brbotajočimi instalacijami po stari Ljubljani, svetlobnimi bliski in ptički, ki nas spremljajo po mestnem jedru. Tako kot že prejšnji dve leti pa festival prinaša tudi različne dogodke in vodenja po krajih, kjer so se dogajale ljubezenske zgodbe. Eden takih je tudi Vila Zlatica, prelepa meščanska vila v Rožni dolini, kulturni spomenik lokalnega pomena in nekdanji dom znamenitega ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Vilo je slovenski državi poklonila njegova hčerka Zlatica Hribar, ki je vse življenje skrbela za to, da se je ohranjal spomin na njenega očeta. Hiša, ki z ohranjenimi prostori s pohištvom in predmeti spomnijo na življenje Hribarjevih in tedanjega meščanstva je v upravljanju Muzeja in galerij mesta Ljubljana, v vili pa domuje tudi glavna pisarna Foruma slovanskih kultur, Hribar je bil namreč privržen panslovanski ideji. A bolj kot njegovo politično življenje bo tokrat v ospredju ljubezensko.
Hrvaška je med članicami Evropske unije med državami z največjo stopnjo izseljevanja mladih, hkrati pa se je na Hrvaško v zadnjih letih priselilo veliko delavcev s Filipinov, Nepala in Indije. Kako na eni strani zajeziti beg možganov in kako na drugi strani poskrbeti za integracijo?
Vojna v Ukrajini je terjala na desettisoče življenj. Zarezala je globoko v življenja in družbeno tkivo. Leta 2022, po pobegu iz Mariupolja, je Artem na Krim poklical babico. Ta ga je vzgajala, ko je pri osmih letih ostal brez matere. Želel ji je voščiti za 81. rojstni dan. Voščilo je zavrnila, Artemu pa rekla, da je fašist. Potem se nista več slišala.
Radio je res poseben medij, ki lahko tudi z besedami poslušalcu slika zgodbe. Te pa dobesedno slikajo tudi animatorji, ki posamezne sličice povežejo v celoto, da jih naše oko zazna kot gibanje. Naredili bi krivico, če bi jih poimenovali risanke, saj je pravilen izraz animirani film. Veronika Hozjan iz Tolmina je 30-letna diplomirana akademska slikarka, ki se ukvarja z animacijo. Kot samozaposlena v kulturi sodeluje s studii po vsem svetu in ustvarja risane animirane filme - iz svoje "pisarne" v Tolminu. Trenutno pod okriljem zavoda Dagíba dokončuje svoj prvi samostojni animirani film, ki ga sofinancirata RTV Slovenija ter slovenski in hrvaški filmski center.
Neveljaven email naslov