Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
407 epizod
407 epizod
Informativni prispevki iz področja kulture
V Solunu se je pretekli konec tedna sklenil 27. mednarodni festival dokumentarnega filma. Gre za enega največjih festivalov dokumentarnega filma v regiji, ki vsako leto postreže z raznolikim naborom del. Letos se je na njem predstavilo več kot dvesto kratkih in dolgometražnih dokumentarcev. Nekaj vtisov iz Soluna je zbrala Petra Meterc. Prevode bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše.
Olga Kosanović je v filmu Še zdaleč ne lipicanci, ki je bil na ogled v okviru 27. Festivala dokumentarnega filma v Ljubljani, vzela pod drobnogled birokratski sistem, vezan na pridobivanje avstrijskega državljanstva, obenem se v njem sprašuje o tem, kakšen pomen ima državljanska pripadnost narodu. Iz oddaje Gremo v kino.
S projekcijo filma Fiume o morte! Igorja Bezinovića in podelitvijo nagrade Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic se je sklenil 27. festival dokumentarnega filma. Žirija, ki so jo sestavljali igralec Primož Bezjak, režiserka Maja Prettner in srbski režiser Nemanja Vojinović, je nagrajenca, film Edina zemlja palestinsko-izraelskega režiserskega kolektiva, izbrala med petimi filmi v tekmovalnem programu.
Na Festivalu dokumentarnega filma smo v zadnjih dneh v programski sekciji »Aktualni, družbeno kritični« lahko videli film znanega švedskega dokumentarista Görana Huga Olssona z naslovom Izrael in Palestina na švedski TV (1958-1989), ki je sestavljen izključno iz arhivskega gradiva švedske nacionalne televizije.
V Atriju ZRC SAZU poteka že 16. Grošljev simpozij, ki ga organizirata Društvo za antične in humanistične študije Slovenije in Inštitut za arheologijo ZRC SAZU. Razpravljalci ki se tokrat osredotočajo na starogrškega lirika Pindarja in njegov čas.
V Cankarjevem domu v Ljubljani je v okviru festivala Fabula gostoval Francis Fukuyama, razvpiti ameriški družbeno-politični mislec, ki je na začetku devetdesetih razglasil konec zgodovine. Na prvem gostovanju v Sloveniji je predstavljal svojo zadnjo knjigo Liberalizem in njegove tegobe, ki je nedavno izšla tudi pri nas. Pogovor s Fukuyamo, ki ga je vodil Rudi Rizman, je spremljal Gregor Podlogar.
Na letošnjem Festivalu dokumentarnega filma, ki ga lahko obiščete še do srede v Ljubljani (v Cankarjevem domu, v Slovenski kinoteki in v Kinodvoru), so zavrteli štiri glasbene dokumentarce, med temi Glasba za vojaški udar, ki je predvsem politično obarvan in govori o izkoriščanje glasbe v politične namene. Film je uvrščen v tekmovalni program del, ki letos tekmujejo za nagrado Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic. Tesa Drev Juh pa se v svojem prispevku posveča preostalim trem glasbenim dokumentarcem 27. izdaje festivala – z enim, namreč s Praslovanom o Zoranu Predinu, so festival prejšnjo sredo tudi odprli. Potem sta tu še filma, posvečena Beatlom in prvi skupini Nicka Cavea.
Ena najpomembnejših slovenskih ilustratork vseh časov, akademska slikarka Ančka Gošnik Godec, bi 5. junija praznovala 98 let, a se je žal za vedno poslovila. Ostale pa bodo njene legendarne podobe iz Muce Copatarice, Treh boter lisičic, Zverinic iz Rezije in drugih pravljic, v katere je vnašala vedrino, a kdaj tudi mistično in temačno vzdušje. ''Ko ponoči rišeš in si sam, ko je vse tiho, ti pade vse možno na pamet. A jaz se strahov, divjih mož in velikanov ne bojim. Lahko vzamem radirko in jih izbrišem.'' Tako je nedavno povedala Ančka Gošnik Godec, ki spada v generacijo vélikih: Marlenke Stupica, Marjance Jemec Božič in Jelke Reichman – te, prve diplomantke ljubljanske akademije so v knjižno ilustracijo vnesle slikarski in študiozen pristop: slike so polne podrobnosti, ornamentov in natančnih barvnih prelivov. Lahko bi celo rekli, da so žanr ilustracije na novo izumljale. Pri Ančki Gošnik Godec zasledimo izrazito prepletanje fantastike, tradicije realizma 19. stoletja, srednjeveških iluminacij, etnografije in motiva slovenske pokrajine. A tu in tam se je odločila tudi za abstrakten pristop in tehniko tuša. Ustvarjala je za revije Pionir, Ciciban, Kurirček in Pionirski list, posebej rada je sodelovala s pisateljico Elo Peroci, tudi pri Muci Copatarici, sicer pa ilustrirala še pravljice Za lahko noč, Lukec in njegov škorec, Pestrna, Mamka Bršljanka, Zlata skledica, pa ljudske pripovedi v zbirki Pravljice in druge. In seveda, kdo bi lahko pozabil prizore v Treh botrah lisičicah: starinske avtomobile, pa preprogo, ki se zdi kot ribnik, da se lisica na obisku ne upa stopiti nanjo – in kaj je za otroka ob slikanici lepšega, kot da vsakdanje stvari oživijo. Ob številnih, tudi mednarodnih, je lani Ančka Gošnik Godec prejela še nagrado Riharda Jakopiča za likovno in vizualno umetnost, ob tem pa velja izpostaviti, da so vse od ustanovitve nagrade leta 1969 to za življenjsko delo prej podelili le petim ženskam in še nikoli za področje ilustracije.
Društvo slovenskih pisateljev je predstavilo dve novejši knjižni izdaji. Antologijo sodobne slovenske otroške in mladinske književnosti so začeli snovati že leta 2020 za bolonjski knjižni sejem in jo pozneje dopolnili za knjižni sejem v Frankfurtu. Od tod izhaja tudi čebelica na naslovnici slovenske izdaje antologije, ki ponazarja geslo Satovje besed, pod katerim je Slovenija gostovala kot častna gostja frankfurtskega sejma leta 2023. Vendar pa je bilo antologijo pomembno izdati tudi v slovenščini, saj se je za to pokazala potreba med kadrom v domačem izobraževanju. Antologijo je uredila prof. Dr. Dragica Haramija, ki predava otroško in mladinsko književnost na Filozofski in Pedagoški fakulteti v Mariboru. Antologija vsebuje 54 avtoric in avtorjev, katerih dela so razdeljena v pet kategorij glede na starost bralcev.
V tekmovalnem programu Festivala dokumentarnega filma se je letos znašlo kar nekaj filmov, ki so že ovenčani s takšnimi ali drugačnimi nagradami. Poleg z oskarjem nagrajenega filma Edina zemlja palestinsko-izraelskega kolektiva sta tu denimo film Vlaki poljskega režiserja Macieja Drygasa, prejemnik glavne nagrade v jeseni na nizozemskem festivalu IDFA in Glasba za vojaški udar belgijskega umetnika Johana Grimonpreza, ki je bil med letošnjimi nominiranci za oskarja za najboljši dokumentarni film.
V Ljubljani se odvija 27. festival dokumentarnega filma, na njem pa si je moč ogledati z oskarjem za najboljši dokumentarni film nagrajeni palestinsko-izraelski dokumentarec Edina zemlja režiserjev Basla Adre in Yuvala Abrahama, ki je eden od filmov tekmovalnega programa festivala in obenem prihaja tudi na redni spored ljubljanskega Kinodvora.
V grškem Solunu od četrtka že sedemindvajsetič poteka eden od največjih festivalov dokumentarnega filma na Balkanu - mednarodni festival dokumentarnega filma v Solunu. Pogovarjamo se z Luukom Bouwmanom, režiserjem filma Propagandist, ki spremlja vzpon in padec nizozemskega filmarja Jana Teunissena, ki je med drugo svetovno vojno postal najpomembnejši človek v nizozemski filmski industriji in je kot vodja filmskega oddelka SS postal znan kot „nizozemska Leni Riefenstahl“ ter sorežiserjem filma Gospod nihče proti Putinu Davida Borensteina, ki spremlja mladega ruskega učitelja Pavla Talankina, ki se odloči svetu pokazati politično propagando, ki so jo v času po ruskem napadu na Ukrajino primorani izvajati v ruskih šolah.
Pomenljiva in dostopna kot sam naslov je tudi vsebina nove knjige Sadje na slikah Narodne galerije. Pripravljena je tako, da bo privlačna tako tistim, ki jih zanima umetnost, kot tistim, ki so bolj za naravoslovje. Gre že za četrto publikacijo v seriji, nastali v sodelovanju Narodne galerije v Ljubljani in Arboretuma Volčji Potok. Avtorja besedil sta ponovno Jassmina Marijan, ki je poskrbela za umetnostnozgodovinske opise, in Matjaž Mastnak, ki je prispeval vrtnarsko-botanični del.
V zaključni fazi je projekt z naslovom Tartini BIS, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru programa Interreg VI-A Italija Slovenija 2021-2027. Glavni cilj projekta je krepitev vplivov in sinergij kulturnega turizma v znamenju Giuseppeja Tartinija, velike humanistične osebnosti, izhajajoče iz Istre. Bližajo se dogodki, ki bodo v eno združili baročno glasbeno preteklost s sodobno elektronsko glasbo.
Med 12. in 19. marcem se bo v Ljubljani odvila 27. izdaja Festivala dokumentarnega filma – med drugimi bosta na ogled novi film Raduja Judeja o Romuniji v času tranzicije, posnet s pomočjo reklamnih spotov iz tistega časa, pa Edina zemlja, prejemnik oskarja za najboljši dokumentarec. O izboru filmov se Tesa Drev Juh pogovarja z direktorjem festivala Simonom Popkom, o retrospektivi, posvečeni dokumentarcem Maje Weiss, pa govori Anja Banko.
V mariborskem narodnem gledališču bo nocoj poseben večer: tukajšnji baletni ansambel bo odplesal štiri koreografije Edwarda Cluga. Projekt z naslovom Cluster sestavljajo štiri svetovne koreografske uspešnice, ki jih je mednarodno priznani ustvarjalec pripravil za Nizozemsko plesno gledališče – NDT. Premiere so bile v letih od 2015 do 2022, mariborska pa bo ob 19-ih 30 v dvorani Ondine Otta Klasinc.
Drevi se začenja festival literatur sveta Fabula s tematskim naslovom Izkrivljena resničnost. Tokrat bo uradno odprtje v celjskem gledališču. Na literarnem večeru bo nastopila prva gostja iz tujine Sharon Dodua Otoo, britanska pisateljica, publicistka in aktivistka ganskega rodu. Fabula ponuja številne dogodke, povezane z branjem in književnostjo za vse generacije v številnih krajih po Sloveniji.
Franca Saleškega Finžgarja, avtorja najbolj priljubljenega slovenskega zgodovinskega romana Pod svobodnim soncem in številnih drugih proznih in dramskih del, večina pozna predvsem kot književnika; kot celovito osebnost pa ga predstavlja znanstvena monografija z naslovom Franc Saleški Finžgar – župnik, pisatelj, akademik (1871–1962). Petindvajset prispevkov v petih razdelkih opozarja na poglavitne vidike njegovega življenja. Knjigo je izdala Celjska Mohorjeva družba.
V Gosposki dvorani Zemljepisnega muzeja v Ljubljani se je v organizaciji Filozofskega inštituta Znanstveno raziskovalnega centra SAZU začela dvodnevna mednarodna filozofska konferenca z naslovom Nečloveško, prečloveško: O živalih, pošastih in drugih Drugih. Na konferenci, ki poteka v angleščini, sodelujejo udeleženci in udeleženke z univerz in inštitutov z Dunaja, Newcastla, Prage, Maribora in Ljubljane. K vprašanju nečloveškega pa pristopajo z različnih interdisciplinarnih perspektiv, vključno s področji, kot so filozofija, kritična teorija, antropologija, okoljska teorija, filmska teorija, študije videoiger idr.
Na 97. podelitvi Oskarjev v Los Angelesu je kar pet zlatih kipcev, za režijo, scenarij, montažo, najboljši film in najboljšo glavno igralko prejel film Anora Seana Bakerja, tri, za izvirno glasbo, fotografijo in glavnega igralca pa Brutalist Bradyja Corbeta. Najboljši celovečerni animirani film je Valovanje latvijskega avtorja Gintsa Zilbalodisa, najboljši mednarodni film brazilski Še sem tu Walterja Sallesa, najboljši dokumentarec Edina zemlja palestinsko-izraelskega dvojca Basla Adre in Yuvala Abrahama, najboljši kratkometražni igrani film, za katerega je bila nominirana tudi slovenska manjšinska koprodukcija Mož, ki ni mogel molčati Nebojše Slijepčevića, pa je pripadla filmu Nisem robot Victorie Warmerdam.
Neveljaven email naslov