Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1746 epizod
1746 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Praslovan je dokumentarec, ki spremlja življenje in uspeh enega najpomembnejših kantavtorjev nekdanje Jugoslavije, Zorana Predina. Film razkriva njegovo pot od mladosti v Mariboru, kjer se je začel ukvarjati z glasbo, do vrhunca slave s skupino Lačni Franz in solo kariere, ki je iz njega naredila ikono glasbene scene. Film je nastajal 5 let, režiral ga je Slobodan Maksimovič, ki je podpisal številne znane in nagrajene filme: mladinski film Kapa, Nika, Nevidna roka Adama Smitha. Je tudi režiser najbolj gledane tv serije zadnjih desetletij - Primeri inšpektorja Vrenka in številnih dokumentarcev. Zoran Predin pa je - legenda. In o njem v filmu spregovorijo mnogi znani ljudje; Đorđe Balašević, Sašo Hribar, Magnifico, Mef, Vado Kreslin, Đuro, Boris Deđulović, nekaterih tudi žal ni več med nami. Zaradi Zoranovih pesmi so se ne podorčju nekdanje Jugoslavije številni začeli učiti slovenščine. Da so razumeli - pesem. To ni le film o Predinu, je film o časih, ki jih ni več in učna ura zgodovine. Po premieri dokumentarca v kinu Odeon v Izoli se je z Zoranom Predinom in režiserjem Slobodanom Maksimovićem pogovarjala Nataša Benčič.
Pomlad je čas za številne organizirane čistilne akcije po vsej Sloveniji. Lawrence Squire, Anglež, ki je svoj dom našel v Poljubinju na Tolminskem, pa ne čaka nanje. Pred dobrim letom dni se je prvič odločil, da bo prostor ob cestah počistil kar sam, na svojem električnem kolesu. Lepo vreme zato večkrat izkoristi za pobiranje smeti. Samo letos je ob posoških cestah te pobiral že sedemkrat. Prav ta teden je občinski svet potrdil, da bo na majski slavnostni seji za skrb za okolje v dolini Soče in spodbujanje širših razprav o onesnaževanju prejel zahvalo Občine Tolmin. Rokavice v eno roko ter radijski snemalnik v drugo je vzela tudi Mariša Bizjak in se Lawrencu pridružila pri čistilni akciji.
Mednarodna ekipa znanstvenikov je odkrila nov rastlinski rod in vrsto.Odkritje predstavlja eno največjih v zadnjih 200 letih v raziskavah raznolikosti in evolucije rastlin. Mednarodno ekipo je vodil raziskovalec dr. Boštjan Surina, kustos v Prirodoslovnem muzeju na Reki in sodelavec Oddelka za biodiverziteto Univerze na Primorskem. S sodelavcem dr. Petrom Glasnovičem sta v pogovoru povedala, kako so potekale raziskave in kako je prišlo do tega izjemnega in naključnega odkritja v Črni gori.
Skupina Tabu pravi, da je pesem z naslovom 'O teh stvareh' ena tistih stvaritev z novega albuma Bonbon, ki se ne ozira na to, ali je zunaj sonce ali dež, temveč boža in praska globoko po duši. Z Iztokom Melanškom se je pogovoril Iztok Novak.
Letošnja izvedba pohoda Po stopinjah Valentina Staniča bo še posebej slovesna, saj praznuje jubilejno 30. obletnico. Gre za izjemen dogodek, ki vsako leto poveže ljubitelje gora, zgodovine in narave ter jih popelje po slikoviti poti od Solkana do Kanala. Ta pohod ni le preizkus telesne pripravljenosti, ampak tudi pravi balzam za dušo, saj ponuja dih jemajoče razglede na Sočo in okoliške vrhove. Da bo pot dobro označena in pripravljena na pohodnike, se je na traso že minuli teden odpravil del organizacijske ekipe, med njimi tudi predsednik društva Luka Jurc. V Kanalu jih je pričakal Boštjan Simčič. Kako potekajo priprave, kaj vse jih čaka na trasi in kakšno vzdušje pričakujejo ob tej posebni obletnici, nam bo povedal Luka Jurca.
Legendarna skupina Kameleoni je sinoči v prijetno zapolnjeni areni Bonifika proslavila šestdesetletnico nastanka. Njeni člani so zaznamovali glasbeno delovanje ne le v Sloveniji ampak tudi širše. Prisluhnil jim je Armando Šturman.
Upokojeni slovenski novinarji so povezani v društvo, pogosto se srečujejo in si vzamejo čas za odkrivanje Slovenije. Ta teden so obiskali Izolo in se ustavili tudi pri nekdanjem sošolcu in upokojenem kolegu Dragu Misleju Mefu. Obiskala jih je Nataša Benčič in nekaj legendarnih imen novinarstva, ki je sooblikovalo slovensko medijsko pokrajino ji je zaupalo, da se ne postaraš, če delaš, a tudi, da v medijih nič ni več tako kot je bilo... Tone Hočevar - dolgoletni dopisnik Dela iz Rima, Janja Klasinc - urednica več medijev in dopisnica Dela in TV iz Beograda; Tatjana Trtnik - urednica otroške tv oddaje Periskop, Devana Jovan - kolegica iz italijanskega uredništva Radia Capodistria; Sonja Grizila - z revije Jana in Drago Mislej Mef, glasbenik in urednik Mandrača, so gostje tega reportažnega zapisa.
Žiga Čopi je glasbenik mnogih talentov, ki nosi glasbo v genih. Sprva je na glasbeni šoli Kopru zaključil violino, kasneje še kontrabas in kitaro, ki jo je kot glavni predmet nadaljeval na umetniški gimnaziji . Nato pa je preskočila iskrica tudi za solopetje. Na letošnjem državnem tekmovanju TEMSIG je med izjemnimi mladimi glasbeniki zablestel ter osvojil absolutnih 100 točk, zlato priznanje in 1. mesto.
Partnerstvo kraške suhozidne gradnje obeležuje letos 10 let delovanja. Suhi zidovi so prepoznaven element Krasa, zaradi opuščanja kmetijske obdelave in zaraščanja pa jih je velika večina v zelo slabem stanju. V partnerstvu zato skozi teorijo in prakso ozaveščajo o pomenu njihove ohranitve za prihodnje rodove.
Pomlad prinaša prve letošnje tekaške preizkušnje. Tekači se bodo prvič zbrali na Krasu, v Sežani, kjer bo to nedeljo potekal 23. Mali kraški maraton. Z nami je bil Žan Papič.
V oddaji Midva bomo spoznali Keti Blažič in Lariso Štoka, prijateljici že vse življenje - sošolki v srednji šoli, učiteljici in humanitarki majhnega društva z velikim srcem - društva Palčica pomagalčica in dobrodelni škratki. Leta 2019 je to majhno društvo po le nekaj mesecih delovanja postalo znano, ko so pomagali bolnemu fantku Krisu in za gensko zdravilo s pomočjo dobrih ljudi zelo hitro zbrali 4 milijone evrov. Po njem so pomagali še številnim bolnim otrokom, nazadnje fantku Urbanu. In mnogim še bodo, kajti vse se da, povesta naši sogovornici Nataši Benčič, ki ju je povabila na radijski obisk.
V prispevku bo tekla beseda o knjigah. Pa ne o katerihkoli, pač pa o uspešnicah. Na tujem jih poznamo kot bestsellerje. Veliko teh poznamo tudi Slovenci, saj smo jih kar pridno prevajali, to pa založbe počnejo še naprej. Bi znali našteti katero od svetovnih uspešnic? Prepričani smo, da ste jih vsaj nekaj od prvih pet že držali v roki. Se spomnite denimo Malega princa ali Harryja Potterja? Šele na petem in šestem mestu sta s 140 in 130 milijoni prodanih izvodov. Za deset milijonov ju je prehitel Gospodar prstanov. Na prvem mestu je milijardna številka, ki pripada bibliji (kar pet milijard je uradna številka), sledi ji milijarda in sto milijonov izvodov citatov predsednika Mao Cetunga, Koranu, ki je na tretjem mestu, pa do milijarde manjka še dvesto milijonov. V primerjavi s temi številkami so slovenske uspešnice, če govorimo o književnih delih, zrnca peska. Do nedavnega jih nihče niti štel ni. Pa smo pred kratkim dobili knjigo, ki jo je napisal doktor založniških študij Samo Rugelj in v njej razkril, kaj se je dogajalo na našem knjižnem trgu v tem tisočletju. Našel je 40 uspešnic, ki ustrezajo enakim kriterijem.
Na protestih v Beogradu so konec tedna sodelovali tudi študenti, ki so v Srbijo prišli iz Slovenije. Med njimi je bila tudi Milica Goljanin. Njen zapis lahko preberemo na portalu Obalaplus.
Jože Vogrinc, predavatelj sociologije kulture na Filozofski Fakulteti v Ljubljani, nam pripoveduje o skupini Kameleoni. O njih smo v zadnjih tednih na Radiu Koper veliko govorili. Pred kratkim so bili člani, ki se pripravljajo na veliki jubilejni koncert v Kopru, tudi gostje oddaje Arizona Jože Vogrinc je skupino Kameleoni v zapisu, ki ga prav tako najdete na naši spletni strani, osmislil v prostoru in času preprosto, kot poslušalec. Povod za zapis pa je bil pogovor z glasbenim urednikom Armandom Šturmanom, ki je bil posnet v novogoriškem studiu našega radia.
Univerza na Primorskem je konec minulega leta ustanovila Center za odgovorno umetno inteligenco, ki bo osrednje organizacijsko telo za interdisciplinarno, trajnostno in etično delo na področju umetne inteligence. Izzivov in priložnosti je veliko, pravi vodja novega centra, dr. Ernest Ženko. Z njim smo se pogovarjali tudi o rabi umetne inteligence v izobraževanju, odnosu družbe do te sodobne tehnologije, ki v naš vsakdanjik vnaša revolucionarne spremembe.
Obalni komorni orkester je med nami že 42 let. Večinoma ljubiteljski glasbeniki - ljudje različnih poklicev, ki imajo radi glasbo, se nikoli ne ustavijo. Vsako leto pripravijo 4 koncerte in pred vrati je Pomladni koncert v dvorani Sv. Frančiška v Kopru. Njihov prvi dirigent je bil dolga leta prof. Borut Logar, potem so jih vodili : Marko Vatovec, Aleksandar Spasić in Patrik Greblo, prav posebno popotnico pa so orkestru prispevali tudi številni primorski skladatelji , ki so skladbe napisali posebej zanje. Večkrat so snemali na našem radiu in bili nekajkrat z nami tudi v živih radijskih prenosih na naših javnih prireditvah. V letih obstoja je Obalni komorni orkester pomembno zaznamoval tukajšnjo kulturno pokrajino. O prihajajočem Pomladnem koncertu, abonmaju, ki ga bodo razpisali septembra in drugih načrtih se z Majo Šavle, dolgoletno članico orkestra in njihovega upravnega odbora pogovarja Nataša Benčič.
Imeni Andrej in Marija Štremfelj sta v svetu alpinizma dobro poznani. Andrej je bil prvi Slovenec na Mount Everestu, Marija je najvišji vrh sveta osvojila celo kot trinajsta Zemljanka, oba skupaj pa kot prvi zakonski par. Tudi v ajdovski Lavričevi knjižnici, ki je bila napolnjena do zadnjega kotička, sta predstavila svojo novo knjigo, v kateri opisujeta Veliko himalajsko pot. Vse tiste, ki so predavanje morali poslušati stoje, je Andrej potolažil, da sta z ženo Marijo neprekinjeno hodila kar tri mesece. Oba gorska vodnika z mednarodno licenco je Eva Furlan povabila tudi pred studijski mikrofon.
V naši rubriki Pesem in pol smo dobili novega zmagovalca! Poslušalci in poslušalke ste glasovali in odločili, da naslov tokratne pripada Guštiju s skladbo Ljubezen osvobaja! Ta pesem ni le melodično privlačna, ampak nosi tudi pomembno sporočilo – v svetu, ki je poln negotovosti, strahu in resnobnosti, je ljubezen tisto, kar nas lahko reši. Gušti, ki je lani v razprodanih Križankah predstavil album Ljubezen osvobaja, se z istoimenskim singlom sprašuje, ali se morda vsi skupaj jemljemo preveč resno. "Živimo v neprijaznih časih, polnih negotovosti in strahu. Z leti sem spoznal, da nas lahko reši resnično le ljubezen, pa čeprav se to sliši izjemno klišejsko," pravi Gušti. "Morda se res preresno jemljemo. Fino bi bilo, če bi tisti, ki vplivajo na usode naših življenj, spoznali, da je bolje, če bi se ob dobri glasbi razvedrili, zaplesali in se imeli radi." Kako je nastajala ta pesem in kako vidi ljubezen danes, po letih ustvarjanja in življenja v glasbi? O vsem tem in še marsičem drugem se bomo pogovarjali z Guštijem.
Tjaša Ulčar Jesih ima zanimiv poklic in dela v nenavadnem delovnem okolju. Je diplomirana psihologinja, ki svoje delo od leta 2012 opravlja v koprskem zaporu - pravilno povedano je to Zavod za prestajanje kazni zapora. Stavba je bila zgrajena leta 2004 in je bila takrat prva tovrstna investicija v zaporskem sistemu po dolgih letih. V Kopru so nastanjeni tisti, ki so v priporu ali prestajajo zaporno kazen do poldrugega leta, trenutno je pripornikov tam precej več, 78%. Tjaša Ulčar Jesih je Koprčanka, ki je že kot otrok imela rada kemijo, različne športe, ples, vedno je rada brala, posebej znanstveno fantastiko. V svojem poklicnem življenju se je kar dolgo ukvarjala tudi z marketingom. Zanimiva kombinacija znanj in izkušenj. Prav vsak dan, ko zaključi svoje delo, je hvaležna, da zrak lepo diši. Na radijski klepet jo je povabila Nataša Benčič.
Približuje se 8. marec, mednarodni praznik, posvečen pravicam žensk, enakopravnosti in opozarjanju na izzive, s katerimi se ženske še vedno soočamo. V mnogih državah je to dan praznovanja, hkrati pa tudi opomin na nujnost družbenih sprememb. Do sprememb prihaja tudi v koprskem jedru. Uvodoma omenjeni 8. marec pa prinaša v center tega mesta pestro dogajanje. In zato smo – na predstavitev dogodka, ki v bistvu napoveduje uvajanje sprememb na področju dogajanja v mestnem središču – v naš studio povabili dva gosta: Nino Krivec, mestno managerko iz Zavoda za kulturo, turizem in mladino ter Davida Tomovskega, direktorja Zavoda Koper Otok.
Neveljaven email naslov