Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Tahioni, gost dr. Heinrich Päs

06.10.2011


Raziskovalci projekta OPERA so svetu nedavno sporočili, da so v podzemnem laboratoriju v italjanskem Gran Sassu izmerili nenavadno hitrost. Osnovni delci – z imenom nevtrini – potujejo nekoliko hitreje od svetlobe.

Meritev je bila tehnično izjemno zahtevna, zaradi česar bi se v njej lahko skrivale neznane napake. Ker bi potencialno odkritje pomenilo revolucijo v fiziki, je razumljivo, da so fiziki do rezultatov izjemno skeptični in previdni. Samo čas bo povedal ali se ta revolucija res obeta ali pa bodo tahioni zopet ostali samo privlačna ideja na papirju.

Sogovornik v Frekvenci X je bil prof. dr. Heinrich Päs.

Profesor Heinrich Päs, si vi sami želite, da bi tahioni res obstajali, bi bilo naše vesolje potem bolj zanimivo?

Zagotovo. Kar me najbolj navdušuje, zaradi lastnega dela, je možnost, da nevtrini potujejo po bližnjicah v dodatnih dimenzijah. Vedejo se kot kot tahioni, vendar v resnici niso. Zaradi bližnjic se hitrost delcev zdi hitrejša od svetlobe, vendar v resnici ni. Kakršnakoli bo pravilna razlaga nenavadnega rezultata eksperimenta OPERA, če je pravilno, bo naše vesolje še bistveno bolj zanimivo. Fascinantne stvari: komuniciranje, ki je hitrejše od svetlobe, ali potovanje skozi čas, vse to bi lahko v prihodnosti prišlo na obzorje.

Nekatere teorije sicer dopuščajo obstoj tahionov, vendar večina fizikov ne verjame, da tudi res obstajajo. Zakaj ne?

Fiziki se vedno trudijo širiti meje obstoječih teorij. Vedno se sprašuješ, ali bo tvoja teorija veljala za vedno, ali velja le za določene pogoje. Če pa greš izven le-teh, obstaja možnost, da boš odkril kaj novega in razburljivega. Novo nas vedno navdušuje in ljudje radi špekulirajo prek meja veljavne fizike, ki je bila potrjena v eksperimentih.

Recimo, da tahioni obstajajo. Kaj bi potem lahko počeli z njimi, bi imeli kakšno praktično aplikacijo? Bi lahko z njimi videli v preteklost?

Vprašanje je, kaj tahioni v resnici so. Za zdaj poskusi z nevtrini kažejo le, da utegnejo potovati hitreje kot je hitrost svetlobe v vakuumu. Obstaja nekaj teorij, ki to razlagajo. Alan Kostelecky iz Univerze Indiana predlaga, da obstajajo polja ozadja, ki upočasnijo svetlobo, kar bi omogočilo nevtrinom, da bi bili hitrejši od svetlobe. Največja hitrost v relativnostni teoriji, hitrost svetlobe v vakuumu, potem sploh ni največja možna hitrost. Možno je, da je upočasnjena zaradi tega polja ozadja. Gre za podoben učinek, kot gibanje svetlobe v vodi. V vodi svetloba ni najhitrejša stvar in nekateri delci potujejo hitreje od nje. Obstaja še druga ideja, ki predlaga, da obstaja več dimenzij kot le tri. Morda je četrta dimenzija zavita tako, da delcem omogoča, da vanjo vstopajo in tam potujejo hitreje. Če imaš nove dimenzije, lahko bližnjice uporabiš za hitrejšo komunikacijo. V nekaterih okoliščinah bi lahko sporočilo poslali celo v preteklost, kakršnekoli paradokse bi to povzročilo. S tem odpiramo Pandorino skrnjinico in dajemo prostor resnično noremu pojavu.

Ali bi obstoj tahionov pomenil, da se je slavni Einstein motil o zakonih, ki vladajo vesolju?

Mogoče, vendar to ni zelo verjetno. Če dodate tahione relativnostni teoriji, in ti reagirajo z običajnimi delci, potem bi to pomenilo problem za Einsteina. A dve razlagi, ki sem jih omenil, nove dimenzije ali polja ozadja, bi teorijo le nekoliko dopolnili. Vse skupaj bi bilo še vedno kompatibilno z relativnostno teorijo.

Kaj pa menite o nedavnem rezultatu skupine OPERA, ki je izmerila nadsvetlobno hitrost nevtrinov?

Zelo sem vznemirjen, seveda, ker na nek način potrjuje nekatere napovedi, ki smo jih naredili o nevtrinih in dodatnih dimenzijah, po drugi strani pa gre za veliko novico in večja kot je novica, bolj si skeptičen. Kot če bi ti nekdo povedal, da je na dvorišču samorog in če je oblečen v roza, bi v to dvomil še bolj. Gre res za veliko novico, ker so nevtrini toliko hitrejši od svetlobe in zaradi posledic za fiziko. Prinaša namreč nova polja in dimenzije ali celo premislek o relativnostni teoriji. Če je res, gre za odkritje stoletja. Sem torej skeptičen in vznemirjen.


Frekvenca X

694 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Tahioni, gost dr. Heinrich Päs

06.10.2011


Raziskovalci projekta OPERA so svetu nedavno sporočili, da so v podzemnem laboratoriju v italjanskem Gran Sassu izmerili nenavadno hitrost. Osnovni delci – z imenom nevtrini – potujejo nekoliko hitreje od svetlobe.

Meritev je bila tehnično izjemno zahtevna, zaradi česar bi se v njej lahko skrivale neznane napake. Ker bi potencialno odkritje pomenilo revolucijo v fiziki, je razumljivo, da so fiziki do rezultatov izjemno skeptični in previdni. Samo čas bo povedal ali se ta revolucija res obeta ali pa bodo tahioni zopet ostali samo privlačna ideja na papirju.

Sogovornik v Frekvenci X je bil prof. dr. Heinrich Päs.

Profesor Heinrich Päs, si vi sami želite, da bi tahioni res obstajali, bi bilo naše vesolje potem bolj zanimivo?

Zagotovo. Kar me najbolj navdušuje, zaradi lastnega dela, je možnost, da nevtrini potujejo po bližnjicah v dodatnih dimenzijah. Vedejo se kot kot tahioni, vendar v resnici niso. Zaradi bližnjic se hitrost delcev zdi hitrejša od svetlobe, vendar v resnici ni. Kakršnakoli bo pravilna razlaga nenavadnega rezultata eksperimenta OPERA, če je pravilno, bo naše vesolje še bistveno bolj zanimivo. Fascinantne stvari: komuniciranje, ki je hitrejše od svetlobe, ali potovanje skozi čas, vse to bi lahko v prihodnosti prišlo na obzorje.

Nekatere teorije sicer dopuščajo obstoj tahionov, vendar večina fizikov ne verjame, da tudi res obstajajo. Zakaj ne?

Fiziki se vedno trudijo širiti meje obstoječih teorij. Vedno se sprašuješ, ali bo tvoja teorija veljala za vedno, ali velja le za določene pogoje. Če pa greš izven le-teh, obstaja možnost, da boš odkril kaj novega in razburljivega. Novo nas vedno navdušuje in ljudje radi špekulirajo prek meja veljavne fizike, ki je bila potrjena v eksperimentih.

Recimo, da tahioni obstajajo. Kaj bi potem lahko počeli z njimi, bi imeli kakšno praktično aplikacijo? Bi lahko z njimi videli v preteklost?

Vprašanje je, kaj tahioni v resnici so. Za zdaj poskusi z nevtrini kažejo le, da utegnejo potovati hitreje kot je hitrost svetlobe v vakuumu. Obstaja nekaj teorij, ki to razlagajo. Alan Kostelecky iz Univerze Indiana predlaga, da obstajajo polja ozadja, ki upočasnijo svetlobo, kar bi omogočilo nevtrinom, da bi bili hitrejši od svetlobe. Največja hitrost v relativnostni teoriji, hitrost svetlobe v vakuumu, potem sploh ni največja možna hitrost. Možno je, da je upočasnjena zaradi tega polja ozadja. Gre za podoben učinek, kot gibanje svetlobe v vodi. V vodi svetloba ni najhitrejša stvar in nekateri delci potujejo hitreje od nje. Obstaja še druga ideja, ki predlaga, da obstaja več dimenzij kot le tri. Morda je četrta dimenzija zavita tako, da delcem omogoča, da vanjo vstopajo in tam potujejo hitreje. Če imaš nove dimenzije, lahko bližnjice uporabiš za hitrejšo komunikacijo. V nekaterih okoliščinah bi lahko sporočilo poslali celo v preteklost, kakršnekoli paradokse bi to povzročilo. S tem odpiramo Pandorino skrnjinico in dajemo prostor resnično noremu pojavu.

Ali bi obstoj tahionov pomenil, da se je slavni Einstein motil o zakonih, ki vladajo vesolju?

Mogoče, vendar to ni zelo verjetno. Če dodate tahione relativnostni teoriji, in ti reagirajo z običajnimi delci, potem bi to pomenilo problem za Einsteina. A dve razlagi, ki sem jih omenil, nove dimenzije ali polja ozadja, bi teorijo le nekoliko dopolnili. Vse skupaj bi bilo še vedno kompatibilno z relativnostno teorijo.

Kaj pa menite o nedavnem rezultatu skupine OPERA, ki je izmerila nadsvetlobno hitrost nevtrinov?

Zelo sem vznemirjen, seveda, ker na nek način potrjuje nekatere napovedi, ki smo jih naredili o nevtrinih in dodatnih dimenzijah, po drugi strani pa gre za veliko novico in večja kot je novica, bolj si skeptičen. Kot če bi ti nekdo povedal, da je na dvorišču samorog in če je oblečen v roza, bi v to dvomil še bolj. Gre res za veliko novico, ker so nevtrini toliko hitrejši od svetlobe in zaradi posledic za fiziko. Prinaša namreč nova polja in dimenzije ali celo premislek o relativnostni teoriji. Če je res, gre za odkritje stoletja. Sem torej skeptičen in vznemirjen.


06.05.2021

Materiali potujejo (II)

V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.


29.04.2021

Virus danes, virus jutri

Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?


22.04.2021

Materiali gradijo (I)

Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij.


15.04.2021

Slovenski izumrli sloni

Fosilni ostanki trobčarjev na slovenskih tleh-


08.04.2021

Napačen rez lahko odreže tudi sposobnost prepoznavanja (ženinega) obraza

Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.


01.04.2021

Hrbtenica svetovnega internetnega omrežja leži na dnu oceanov

Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo.


25.03.2021

Na valovih odnosov: V digitalnem svetu nihče ni otok

Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?


17.03.2021

Na valovih odnosov: Ekstremne razmere

Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožajo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin?


11.03.2021

Na valovih odnosov: Realnost pod maskami

Kako nošnja zaščitnih mask vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili?


04.03.2021

Vznik življenja se ni zgodil samo enkrat, ampak večkrat na več krajih

Prof. Lewis Dartnell, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti o tem, kako je naš planet oblikoval človeško zgodovino.


25.02.2021

Skrivnosti prav posebnih zvezd, ki jim pravimo magnetarji

Nedavno je Nasini misiji Fermi LAT uspelo odkriti izbruh te nevtronske zvezde v bližnji galaksiji.


18.02.2021

Astrofotografija za telebane

Tokratno Frekvenco X bi lahko naslovili Fotografski vodnik po galaksiji ali pa kar Astrofotografija za telebane, prvi del. Skupaj se bomo učili o tem, kako potovati po vesolju kar z domačega balkona ali s strehe. Svoje iznajdljive in predvsem zelo cenovno dostopne astrofotografske rešitve bo z nami delil angleški astrofizik Rory Griffin.


11.02.2021

Zatiskanje oči pred izumiranjem

Kako se spopadati z zanikanjem izgube biotske raznovrstnosti*


04.02.2021

Kvantna prihodnost 3/3: Varne komunikacije in nevaren nadzor

Kvantne tehnologije prinašajo mnoge prednosti, a tudi nova etična vprašanja in potencialne nevarnosti. Zaradi njih bomo morali spremeniti številne družbene podsisteme.


28.01.2021

Kvantna prihodnost 2/3: Teleportacija? Tudi to je mogoče!

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


21.01.2021

Kvantna prihodnost 1/3: Prvi koraki do kvantne premoči

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


14.01.2021

V iskanju superprevodnikov, tehnološkega svetega grala

Kaj so superprevodniki, kaj z njimi zmoremo že danes in kaj si lahko z njihovo izpopolnitvijo obetamo? Kličemo tudi enega od avtorjev študije, ki so jo lani uvrstili med ključne znanstvene preboje leta?


07.01.2021

Skrivnosti pod ledom

Pod ledom se skrivajo skrivnosti, ki govorijo o človeški zgodovini in morda tudi prihodnjih pandemijah. A kako dolgo bodo še zaklenjene v led?


30.12.2020

Znanost v letu 2020: Od koronavirusa, vesolja do okoljskih alarmov

Znanost je v letu 2020 prišla izrazito v ospredje. Tja jo je potisnila pandemija, ki je zahtevala znanstvene odgovore in rešitve za ključni zdravstveni problem tega trenutka. Brez dvoma je koronavirus določal prioritete tudi v znanstvenem raziskovanju in hkrati sprožil nekaj velikih sprememb na tem področju. Pa vendar je bilo pestro tudi dogajanje na drugih znanstvenih področjih. V pregledu znanosti v letu 2020 nam bodo Maja Ratej (Val 202), Aljoša Masten (MMC) in Nina Slaček (Prvi in Ars) poleg osrednjih tem – koronavirusa, vesolja ter podnebno-ekološke krize – v pogovoru nanizali tudi prgišče drugih pomembnih prebojev z različnih znanstvenih področij.


30.12.2020

Fizik Jurij Bajc: Tako močnih potresov po svetu letno ni veliko

Po rušilnem potresu na Hrvaškem smo za nekaj pojasnil prosili fizika dr. Jurija Bajca s Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki se ukvarja tudi s področjem potresov. Kot pravi, takšni rušilni potresi s tolikšno magnitudo letno na svetu niso pogosti, zgodi se jih le kakšnih sto, na našem območju pa je bila z njim v zadnjem stoletju primerljiva le peščica potresnih sunkov. Za kakšno sproščeno moč je šlo pri tokratnem tresenju tal južno od Zagreba, je tako številčno zaporedje potresov na Balkanu nekaj izrednega ali prej pričakovanega in kakšne potrese sploh imamo na Balkanu, posledica česa so, bo pojasnil na razumljiv in poljuden način. Foto: Bobo


Stran 9 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov