Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tridelni seriji Frekvence X se podajamo v vznemirljiv, tu in tam futurističen in celo na prvi pogled magičen svet kvantnih tehnologij!
Če vas ob omembi kvantnih tehnologij malo zmrazi in če ne veste čisto dobro, kaj bi si predstavljali pod tem pojmom - niste sami. Tudi v ekipi Frekvence X smo imeli o njih zelo različne predstave, zato smo se odločili, da se s pravimi gosti temeljito pogovorimo o svetu kvantnih naprav, ki bodo spremenile našo prihodnost. Podajamo se torej v vznemirljiv, tu in tam futurističen in celo na prvi pogled magičen svet kvantnih tehnologij.
V prvi epizodi tridelne serije o kvantnih tehnologijah sta nas v studiu obiskala strokovna sodelavca z Inštituta Jožefa Stefana dr. Rok Žitko in dr. Peter Jeglič. Dr. Žitko je raziskovalec na odseku za teoretično fiziko, kjer se ukvarja s fiziko različnih kvantnih naprav, dr. Jeglič pa je vodja laboratorija za hladne atome na Institutu Jožef Stefan, kjer s kolegi na eni strani raziskuje fiziko hladnih atomov, na drugi pa išče nove načine uporabe hladnih atomov za kvantne tehnologije.
S pisano družbo znanstvenikov, ki se ukvarja z zelo različnimi področji raziskovanja kvantnih tehnologij smo v prvem delu govorili o delovanju kvantnih tehnologij in njihovih potencialih. So namreč večpomenski pojem, naše družbe pa se bodo zaradi njih spremenile na veliko različnih načinov. Prav zato moramo o njih začeti razmišljati že zdaj, ko so še v povojih. Zahtevale bodo namreč prilagoditev raziskovalnih in izobraževalnih ustanov, usposobiti bo treba kadre za njihovo načrtovanje in za upravljanje z njimi, okrepiti bo treba nekatere podporne panoge, ki zagotavljajo potrebne komponente in osnovno infrastrukturo.
Uvodoma nam dr. Anton Ramšak, dekan Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, poskuša pojasniti, kaj so kvantne tehnologije.
"Kvantna mehanika pojasni ali razloži dogajanje v zvezi z atomi, elektroni, osnovnimi delci. Skratka, ukvarja se z zelo majhnimi razdaljami, zelo majhnimi delci, ki se na teh majhnih razdaljah ne vedejo več po Newtonovi enačbi, ampak je za njih potreben popolnoma nov formalizem. In za te delce je namenjena kvantna mehanika." - dr. Anton Ramšak
Poudariti moramo, da kvantne tehnologije niso samo stvar prihodnosti. V tem trenutku se znanost ukvarja s tem, kako bi lahko izdelali pravi kvantni računalnik in kako bi zagotovili čim večjo zmogljivost teh računalnikov. Jaka Vodeb, podiplomski študent fizike in mladi raziskovalec na odseku za kompleksne snovi na Inštitutu Jožefa Štefana pojasnjuje kakšno zmogljivost imajo tovrstni računalniki.
"3x3x3 metre velika komora je za določene probleme sposobna delati bolje kot polno skladišče navadnih računalnikov, ki za delovanje potrebujejo celotno elektrarno, da jih napaja." - Jaka Vodeb
A, kvantno računalništvo nam ne daje primerjalnih prednosti, če informacij ne znamo prevesti nazaj v klasični računalniški jezik, obrazloži profesor in vodja laboratorija za temeljne kvantne tehnologije na Univerzi v Novem Južnem Walesu dr. Andrea Morello.
"Čeprav lahko kvantne računalnike načelno uporabimo za katerokoli računsko operacijo, pa imajo dodano vrednost le pri tistih operacijah, ki dejansko izkoriščajo eksponentno količino informacij, ki jih lahko ustvarimo, potem pa jo znova prevedejo v kvantno stanje, ki ga lahko "preberemo (readable quantum state)". To pa je zelo težko." - dr. Andrea Morello
Avtorja: Jan Grilc in Neža Borkovič
Gosti prve oddaje: Dr. Rok Žitko (IJS), dr. Peter Jeglič (IJS), dr. Anton Ramšak (FMF), dr. Andrea Morello (Univerza Novega Južnega Walesa), Jaka Vodeb (IJS)Povezave: PRVI del serije, DRUGI del serije, TRETJI del serije
694 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
V tridelni seriji Frekvence X se podajamo v vznemirljiv, tu in tam futurističen in celo na prvi pogled magičen svet kvantnih tehnologij!
Če vas ob omembi kvantnih tehnologij malo zmrazi in če ne veste čisto dobro, kaj bi si predstavljali pod tem pojmom - niste sami. Tudi v ekipi Frekvence X smo imeli o njih zelo različne predstave, zato smo se odločili, da se s pravimi gosti temeljito pogovorimo o svetu kvantnih naprav, ki bodo spremenile našo prihodnost. Podajamo se torej v vznemirljiv, tu in tam futurističen in celo na prvi pogled magičen svet kvantnih tehnologij.
V prvi epizodi tridelne serije o kvantnih tehnologijah sta nas v studiu obiskala strokovna sodelavca z Inštituta Jožefa Stefana dr. Rok Žitko in dr. Peter Jeglič. Dr. Žitko je raziskovalec na odseku za teoretično fiziko, kjer se ukvarja s fiziko različnih kvantnih naprav, dr. Jeglič pa je vodja laboratorija za hladne atome na Institutu Jožef Stefan, kjer s kolegi na eni strani raziskuje fiziko hladnih atomov, na drugi pa išče nove načine uporabe hladnih atomov za kvantne tehnologije.
S pisano družbo znanstvenikov, ki se ukvarja z zelo različnimi področji raziskovanja kvantnih tehnologij smo v prvem delu govorili o delovanju kvantnih tehnologij in njihovih potencialih. So namreč večpomenski pojem, naše družbe pa se bodo zaradi njih spremenile na veliko različnih načinov. Prav zato moramo o njih začeti razmišljati že zdaj, ko so še v povojih. Zahtevale bodo namreč prilagoditev raziskovalnih in izobraževalnih ustanov, usposobiti bo treba kadre za njihovo načrtovanje in za upravljanje z njimi, okrepiti bo treba nekatere podporne panoge, ki zagotavljajo potrebne komponente in osnovno infrastrukturo.
Uvodoma nam dr. Anton Ramšak, dekan Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, poskuša pojasniti, kaj so kvantne tehnologije.
"Kvantna mehanika pojasni ali razloži dogajanje v zvezi z atomi, elektroni, osnovnimi delci. Skratka, ukvarja se z zelo majhnimi razdaljami, zelo majhnimi delci, ki se na teh majhnih razdaljah ne vedejo več po Newtonovi enačbi, ampak je za njih potreben popolnoma nov formalizem. In za te delce je namenjena kvantna mehanika." - dr. Anton Ramšak
Poudariti moramo, da kvantne tehnologije niso samo stvar prihodnosti. V tem trenutku se znanost ukvarja s tem, kako bi lahko izdelali pravi kvantni računalnik in kako bi zagotovili čim večjo zmogljivost teh računalnikov. Jaka Vodeb, podiplomski študent fizike in mladi raziskovalec na odseku za kompleksne snovi na Inštitutu Jožefa Štefana pojasnjuje kakšno zmogljivost imajo tovrstni računalniki.
"3x3x3 metre velika komora je za določene probleme sposobna delati bolje kot polno skladišče navadnih računalnikov, ki za delovanje potrebujejo celotno elektrarno, da jih napaja." - Jaka Vodeb
A, kvantno računalništvo nam ne daje primerjalnih prednosti, če informacij ne znamo prevesti nazaj v klasični računalniški jezik, obrazloži profesor in vodja laboratorija za temeljne kvantne tehnologije na Univerzi v Novem Južnem Walesu dr. Andrea Morello.
"Čeprav lahko kvantne računalnike načelno uporabimo za katerokoli računsko operacijo, pa imajo dodano vrednost le pri tistih operacijah, ki dejansko izkoriščajo eksponentno količino informacij, ki jih lahko ustvarimo, potem pa jo znova prevedejo v kvantno stanje, ki ga lahko "preberemo (readable quantum state)". To pa je zelo težko." - dr. Andrea Morello
Avtorja: Jan Grilc in Neža Borkovič
Gosti prve oddaje: Dr. Rok Žitko (IJS), dr. Peter Jeglič (IJS), dr. Anton Ramšak (FMF), dr. Andrea Morello (Univerza Novega Južnega Walesa), Jaka Vodeb (IJS)Povezave: PRVI del serije, DRUGI del serije, TRETJI del serije
V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij.
Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.
Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo.
Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?
Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožajo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin?
Kako nošnja zaščitnih mask vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili?
Prof. Lewis Dartnell, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti o tem, kako je naš planet oblikoval človeško zgodovino.
Nedavno je Nasini misiji Fermi LAT uspelo odkriti izbruh te nevtronske zvezde v bližnji galaksiji.
Tokratno Frekvenco X bi lahko naslovili Fotografski vodnik po galaksiji ali pa kar Astrofotografija za telebane, prvi del. Skupaj se bomo učili o tem, kako potovati po vesolju kar z domačega balkona ali s strehe. Svoje iznajdljive in predvsem zelo cenovno dostopne astrofotografske rešitve bo z nami delil angleški astrofizik Rory Griffin.
Kvantne tehnologije prinašajo mnoge prednosti, a tudi nova etična vprašanja in potencialne nevarnosti. Zaradi njih bomo morali spremeniti številne družbene podsisteme.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Kaj so superprevodniki, kaj z njimi zmoremo že danes in kaj si lahko z njihovo izpopolnitvijo obetamo? Kličemo tudi enega od avtorjev študije, ki so jo lani uvrstili med ključne znanstvene preboje leta?
Pod ledom se skrivajo skrivnosti, ki govorijo o človeški zgodovini in morda tudi prihodnjih pandemijah. A kako dolgo bodo še zaklenjene v led?
Znanost je v letu 2020 prišla izrazito v ospredje. Tja jo je potisnila pandemija, ki je zahtevala znanstvene odgovore in rešitve za ključni zdravstveni problem tega trenutka. Brez dvoma je koronavirus določal prioritete tudi v znanstvenem raziskovanju in hkrati sprožil nekaj velikih sprememb na tem področju. Pa vendar je bilo pestro tudi dogajanje na drugih znanstvenih področjih. V pregledu znanosti v letu 2020 nam bodo Maja Ratej (Val 202), Aljoša Masten (MMC) in Nina Slaček (Prvi in Ars) poleg osrednjih tem – koronavirusa, vesolja ter podnebno-ekološke krize – v pogovoru nanizali tudi prgišče drugih pomembnih prebojev z različnih znanstvenih področij.
Po rušilnem potresu na Hrvaškem smo za nekaj pojasnil prosili fizika dr. Jurija Bajca s Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki se ukvarja tudi s področjem potresov. Kot pravi, takšni rušilni potresi s tolikšno magnitudo letno na svetu niso pogosti, zgodi se jih le kakšnih sto, na našem območju pa je bila z njim v zadnjem stoletju primerljiva le peščica potresnih sunkov. Za kakšno sproščeno moč je šlo pri tokratnem tresenju tal južno od Zagreba, je tako številčno zaporedje potresov na Balkanu nekaj izrednega ali prej pričakovanega in kakšne potrese sploh imamo na Balkanu, posledica česa so, bo pojasnil na razumljiv in poljuden način. Foto: Bobo
Neveljaven email naslov