Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Glasbena skrinjica

7 epizod

Glasbena skrinjica

7 epizod


Preplet glasbe, plesa, mitologije in drugih umetnosti.

16.02.2025

Umetnine, ki so navdihnile glasbo LXX: Bela cesta Edmunda de Waala in Martina Sucklinga

V današnji oddaji bomo spoznavali keramično umetnost angleškega sodobnega umetnika, pisca in lončarja Edmunda de Waala. Znan je po svojih obsežnih umetniških postavitvah porcelanastih posod, ki so pogosto ustvarjene kot odziv na zbirke, arhive ali zgodovino določenega kraja. Pri ustvarjanju se osredotoča na porcelanaste kose, po navadi enobarvne na enobarvnem ozadju. De Waalove umetniške postavitve porcelana imajo svoj ritem in ko je škotski skladatelj in violinist Martin Suckling pogledal na dela iz glasbene perspektive, se je zdelo, da v njih vidi vzorce dihanja, vdihovanja in izdihovanja. In ker je pisal koncert za flavto, se je ta navdih zdel še posebno primeren. Organizacijska zamisel za koncert za flavto iz leta 2016, imenovan Bela cesta, je bila prepletanje flavte in orkestra.


15.02.2025

Žalostne usode Mozartovih otrok

S smrtjo prvorojenca se je začel tragični vzorec para, ki je imel med letoma 1783 in 1791 šest otrok, a sta zaradi zahtevnih življenjskih razmer tiste dobe (smrtnost dojenčkov je presegala 50 odstotkov) le dva preživela otroštvo.


09.02.2025

Umetnine, ki so navdihnile glasbo LXIX: Virko Baley in Kipi ptic

V današnji oddaji bomo spoznali glasbeno delo z naslovom Kipi ptic ukrajinsko-ameriškega skladatelja Virka Baleyja, ki je navdih zanj črpal iz štirih kiparskih del štirih zelo različnih umetnikov. Delo Kipi ptic je nastajalo med letoma 1979 in 1990 in obravnava dela: Davida Smitha, Aleksandra Archipenka, Constantina Brâncușija in Maxa Ernsta. Edinstvene skulpture, ki so jih ustvarili edinstveni kiparji je tisto, kar skladatelj prenese v svoje edinstveno delo, v katerem pravzaprav odstranjuje glasbo in tako ustvari minimalističen duo za klarinet in klavir.


08.02.2025

Umetnine, ki so navdihnile glasbo LXVIII: LamenTate

Galerija Tate Modern v Londonu ima razstavno dvorano, poimenovano Turbine Hall, ki je tako velika, da rada postane problem za umetnike, ki v njej razstavljajo. Prostor ima razstavno površino 2.200 kvadratnih metrov, in ko umetniki ustvarjajo dela za to dvorano, pogosto povedo, da je to največji prostor, za katerega so kdaj kaj ustvarili. V letih 2002/2003 je britanski umetnik Anish Kapoor prav za to Turbinsko dvorano ustvaril skulpturo Màrsij, ki je navdihnila nastanek dela LamenTate skladatelja Arva Pärta.


02.02.2025

Umetnine, ki so navdihnile glasbo LXVII: Feldman in Rothko

V Houstonu, zvezni državi Texas, stoji majhna stavba, ki nosi ime po enemu največjih ameriških slikarjev sredine 20. stoletja Marku Rothku. Kapela Rothko je duhovni prostor, ki sta ga postavila John in Dominique de Ménil, francosko-ameriška zbiralca umetnin, filantropista in velika zagovornika človekovih pravic. Notranjost stavbe je zaznamovana s 14-imi Rothkovimi slikarskimi deli. Umetnik odprtja stavbe leta 1971 žal ni doživel, zakonca de Ménils pa sta skladatelju Mortonu Feldmanu naročila, naj napiše delo, ki bo hkrati poklon njegovemu prijatelju Rothku in bo ustrezalo stavbi. Feldmanovo delo Rothkova kapela je bilo premierno predstavljeno v Rothkovi kapeli leto pozneje. Feldman in Rothko sta bila sodobnika in sta se okoli leta 1950 oba posvetila obliki abstrakcije.


26.01.2025

James MacMillan: Kakor nas vidijo drugi, 2. del

V sklopu dveh oddaj spoznavamo glasbeno delo škotskega skladatelja Jamesa MacMillana ... as others see us ... (Kakor nas vidijo drugi) iz leta 1990. Navdih zanj je skladatelj našel v sedmih portretih, ki jih hrani Nacionalna galerija portretov v Londonu.


25.01.2025

Tisoč divjih koncertov: kako je Liszt izumil klavirski recital in postal pin-up 19. stoletja

Junija 1840 je imel Franz Liszt prvi klavirski »recital« na svetu. Razkrivamo, kako je dinamični pianist in skladatelj »izumil« novo obliko glasbenega izvajanja.


Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov