Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
6 epizod
6 epizod
Preplet glasbe, plesa, mitologije in drugih umetnosti.
V današnji oddaji bomo spoznali klavirski trio z naslovom Tri slike madžarsko-švicarskega skladatelja Sándorja Veressa iz leta 1963. Zanj je navdih črpal iz likovnih del treh slikarjev: Clauda Lorraina, Nicolasa Poussina in Pietra Bruegela starejšega.
O Diki Rančigaj je znanega zelo malo. Vemo le, da se je rodila v glasbeno družino, leta 1931. Diplomirala je na ljubljanski Akademiji za glasbo leta 1955 in se kmalu zatem preselila v London, kjer je ostala in ustvarjala vse življenje. V obdobju tridesetih let je trikrat arhivno snemala za Radio Ljubljana in pustila trajno sled.
So pike in so buče. In je japonska umetnica Yayoi Kusama, ki je zamisel o pikah in bučah popeljala do neskončne skrajnosti. Pravi, da z ustvarjanjem umetnin ohranja zdrav razum, 'sledila sem niti umetnosti in nekako odkrila pot, ki mi je omogočila živeti'. Kusama sodi med najpomembnejše še živeče umetnike na Japonskem. Je tudi najbolje prodajana umetnica na svetu in najuspešnejša živeča umetnica. S svojo umetnostjo je Kusama vplivala na švedsko skladateljico Britto Byström. Njena skladba Neskončne sobe iz leta 2016 je koncert za violino/violo, kontrabas in orkester, ki temelji na umetničinem istoimenskem delu.
Če si izrekel le besedo proti sovjetskemu vodji, je obstajala zelo majhna možnost, da si sploh kdaj še kaj izrekel. A Stalinovi najljubši pianistki je bila usoda tisočih prihranjena.
Umetniško delo »Sveta Marija iz Egipta« je ustvaril beneški renesančni umetnik Jacopo Robusto, bolj znan kot Tintoretto. Olje na platnu, ki meri 425 krat 211 centimetrov je nastalo med letoma 1582 in 1587 in sodi v manierizem, umetniško gibanje pozne renesanse. Na religiozni sliki je upodobljena sveta Marija iz Egipta v duhovnem, meditativnem prizoru. Omenjena umetnina pa je služila kot navdih nemškemu skladatelju Wolfgangu-Andreasu Schultzu in njegovemu komornemu delu Maria Aegyptica. Napisal ga je za godalni trio viola da gamba, viola in violončelo, delo, opisano kot Fantazija, pa se osredotoča na zatemnjeno Tintorettovo pokrajino in nam podaja mračno sliko.
Neveljaven email naslov