Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
545 epizod
545 epizod
Glasbeni abonma je plod skupnih prizadevanj glasbenega uredništva in produkcije pri spremljanju koncertnega in glasbeno-vzgojnega življenja na Primorskem. Tako v prvem delu, v rubriki »Mladi Primorski talenti« predstavljamo posnetke najboljših učencev (in nekaterih učiteljev) primorskih glasbenih šol, v drugem delu pa predvajamo posnetke koncertov primorskih organizatorjev. Večernim koncertom lahko prisluhnete kar v domačem naslonjaču, pa še abonma je brezplačen!
Oddaja prinaša tretji izbor posnetkov zlatih nagrajencev 53. državnega tekmovanja TEMSIG Primorske regije. Nastopajo učenci glasbenih šol Nova Gorica, Ajdovščina, Postojna, Koper in Tolmin. Svoje tekmovalne programe izvajajo kitaristi Maruša Valenčič, Zala Grmek, Cvelbra, Zarja Ogrizek, Tim Olenik in Hana Praprotnik ter harfistki Lina Dolgan in Tais Kobal. Program: MARUŠA VALENČIČ, prof. Maja Vrbnjak: Tatiana Stachak: Café Waltz Mozo Pelican: Uspavanka za Saro ZALA GRMEK CVELBAR, prof. Maja Vrbnjak: Tatiana Stachak: Variations with Waltz Brillante on German Children Mozo Pelican: Istanbul ZARJA OGRIZEK, prof. Nataša Črnugelj Tatiana Stachak: Waltz brillante Johann Kaspar Mertz: Nocturno št. 3, op. 4 TIM OLENIK, prof. Nataša Črnugelj Klemen Smolej: Češnje zorijo Tatiana Stachak: Café Waltz HANA PRAPROTNIK, prof. Nataša Črnugelj Ferdinand Carulli: Dvoje stavkov iz Sonate v A-duru: Largo in Rondo Tatiana Stachak: Variations with Bossa on Polish folk song The Guests are Coming LINA DOLGAN, prof. Erika Bersenda Georg Friedrich Händel, priredila Deborah Friou: Chaconna v e-molu, HWV 448 Pearl Chertok: Ten Past Two Dalibor Bernatović: Melanholični valček TAIS KOBAL, prof. Erika Bersenda Zvonimir Ciglič: Adagio amoroso François Joseph Naderman: Sonatina v g-molu št. 4, op. 92 Preludij in Allegro moderato Mihail Ivanovič Glinka: Nocturno za harfo
Zlati nagrajenci različnih kategorij 53. tekmovanja TEMSIG, tisti, ki izhajajo iz območja Primorske regije, so za nagrado prejeli tudi snemanje svojega programa v studiu Hendrix Radia Koper. Snemanja so se odvila v pomladnih mesecih prejšnjega leta. Posnetki se nahajajo v skupnem arhivu RTV Slovenija. V oddaji Glasbeni abonma objavljamo drugi izbor tekmovalcev, učencev glasbenih šol Nova Gorica, Ajdovščina, Postojna, Koper in Tolmin. Nastopili bodo: kitaristi Krištof Bremec, Teja Sovdat, Jurij Margon in Stela Mrnjec, kontrabasist Voranc Vidmar ter duo Fortunat z violino in harmoniko. Program: KRIŠTOF BREMEC, prof. Eva Slokar Šfiligoj Jan Antonín Losy: Aria s stavki: Alemanda – Sarabanda – Gigue Tatiana Stachak: Variations with Bossa on Polish folk song The Guests are Coming Mozo Pelican: Istanbul TEJA SOVDAT, prof. Maja Vrbnjak Mozo Pelican: Amsterdam Tatiana Stachak: Variations with Bossa on Polish folk song The Guests are Coming JURIJ MARGON, prof. Nataša Črnugelj Jose Ferrer: Capricho Mozo Pelican: Istanbul STELA MRNJEC, prof. Nataša Črnugelj in Pavla Lušin Kolman Slovenska ljudska v priredbi Moza Pelicana: Kje so tiste stezice Ferdinand Sor: Etuda št. 8, op. 35, Allegretto Tatiana Stachak: Fingerstyle Etude VORANC VIDMAR, prof. Štefan Švagelj Domenico Dragonetti: Trije valčki Robert Schumann: Divji jezdec Vittorio Monti: Čardaš DUO FORTUNAT, prof. Mojca Križnič in Aleksander Ipavec Johann Sebastian Bach: Menuet Richard Galliano, prir. L. Fortunat: Spleen Astor Piazzolla, prir. L. Fortunat: Preparense Matija Bravničar: Lahkotni ples Scott Joplin, prir. L. Fortunat: The Entertainer
Deset let je minilo od njegove smrti. Bil je skladatelj, etnomuzikolog, jezikoslovca, dolgoletni sodelavec Radia Trst A in v letu smrti, to je 2014 je prejel veliko Prešernovo nagrado. Predvsem njegove skladbe, še posebej priredbe ljudskih pesmi so postale stalnice železnih repertoarjev zborovskih koncertov v Sloveniji, Italiji in tudi drugod po svetu. V petek, 17. januarja so se mu v okviru cikla Simfonic Voices poklonili mladi pevke in pevci v protokolarno prireditveni dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru. S premišljeno izbiro Merkujevih skladb so koncert ustvarili: Mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Koper z dirigentko Melani Popit, Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem z dirigentkama Majo Cilenšek in Barbaro Barač, Dekliški pevski zbor Glasbene šole Koper z dirigentko Majo Cilenšek in Mešani pevski zbor Obala Koper z dirigentom Andrejem Makorjem. Koncert je z besedo povezala Rossana Paliaga. Zamisel za ta lep hommage pa je prebudil Ambrož Čopi. Koncertni spored skladb Pavleta Merkúja (1927 - 2014) Mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Koper, dir. Melani Popit Gre alba šë čez bužico, ljudska iz Bile v Reziji Čiči nana, Maričica, ljudska iz Bile v Reziji Sonce ljubo, ponarodela Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem, dir. Maja Cilenšek in Barbara Barač* Zeleni polog, ljudska iz Bile v Reziji* Jezus in ajdovska deklica, ljudska iz Križa pri Trstu Koprive, besedilo Tone Kuntner Andreja Miknič Fiore lunare, besedilo Roberto Piumini iz zbirke Piumini da canto Katarina Hrvatin, Eva Majcen Nelli'attimo che libera, besedilo Roberto Piumini iz zbirke Semi di suono Katja Dadič, Dekliški pevski zbor Glasbene šole Koper, dir. Maja Cilenšek Una bottiglia, besedilo Roberto Piumini iz zbirke Semi di suono Semi di suono, besedilo Roberto Piumini iz zbirke Semi di suono Jabolko, besedilo Marko Kravos Mešani pevski zbor Obala Koper, dir. Andrej Makor Quattro canzonette profane, besedilo Roberto Dedenaro - 1. La terra, 2. I fuochi Jnjen čeua jti' gna Koncert je pospremljen z besedami Pavleta Merkúja iz zadnjega posnetega intervjuja leta 2014.
Na prvem abonmajskem večeru letošnje sezone Kulturnega doma Nova Gorica je 14. oktobra koncertiral mednarodni mladinski orkester Theresia, pod taktirko Enrica Onofrija. Mladostna energija potopljena v globino partitur Wolfganga Amadeusa Mozarta je zasijala na odru novogoriškega kulturnega doma in v vseh motivičnih drobcih pričarala kontrapunkt med preprostostjo in kompleksnostjo Mozartove glasbe. Člani prihajajo iz 18 držav, ves teden so vadili na novogoriškem odru in v mesto pred odprtjem EPK prinesli veliko mladostno brezmejnost izraženo skozi glasbo. Mozart: Alfa & Omega Spored: Wolfgang A. Mozart (1756-1791) Simfonija št. 1 v Es-duru, K. 16 (Allegro molto - Andante - Presto) Serenada št. 1 v D-duru, K. 100 (Allegro - Andante - Menuetto:Trio - Allegro - Menuetto: Trio - Allegro) Simfonija št. 41 v C-duru, K. 551, "Jupiter" (Allegro vivace - Andante cantabile - Menuetto - Molto allegro)
Tekmovanja v glasbi so pogosta tema raznih diskusij. Navzoča so tako rekoč od nekdaj, vemo, da se je virtuoznost v glasbi razvijala predvsem ob tekmovalnosti, vemo pa tudi, da gre za umetnost, pri kateri je estetika eden od pomembnih ocenjevalnih parametrov. Seveda pogosto gre za veliko mero ocenjevalnega subjektivizma, pa vendar, zlata priznanja na Tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije so plod tehtnega premisleka in visoke strokovne ravni posameznih žirij. Zlati nagrajenci različnih kategorij 53. tekmovanja TEMSIG, tisti, ki izhajajo iz območja Primorske regije, so za nagrado prejeli tudi snemanje svojega programa v studiu Hendrix Radia Koper. Snemanja so se odvila v pomladnih mesecih prejšnjega leta. Posnetki se nahajajo v skupnem arhivu RTV Slovenija, danes pa je čas za njihovo objavo v oddaji Glasbeni abonma. Svoje tekmovalne programe predstavljajo: - Kvartet klarinetov GŠ Sežana, učitelj: prof. Branislav Trifkovič - Filip Luka Butinar, kitara, učiteljica: prof. Martina Kocjančič - Lucija Hrast, kitara, učiteljica: prof. Mirjana Antih Čebokli - Eva Žvokelj, kitara, učitelj: prof. Ante Radnić - Neža Žvokelj, kitara, učitelj: prof. Ante Radnić - Aljaž Remec, violončelo, učiteljici: prof. Polona Repše in prof. Tara Podbevšek - Duo Fortunat, violina in harmonika, učitelja: prof. Mojca Križnič in prof. Aleksander Ipavec
Credo Justinopolitano je čitljivo, z rdečo barvo zapisan čelni naslov arhivskega dokumenta, notnega rokopisa, ki se skupaj z drugim gradivom iz nekdanje samostanske knjižnice zdaj nahaja v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru. Avgusta lani, ga je javnosti pokazala muzikologinja, znanstvena sodelavka in predstojnica Muzikološkega inštituta ZRC SAZU, doc. dr. Katarina Šter. Frančiškanski koral iz Kopra je prvič po svoji aktualnosti v 18. stoletju zazvenel v nedeljo, 25. avgusta 2024 v cerkvi Marijinega oznanjenja Velesovo na 42. Festivalu Radovljica. Strokovno je koncert pripravila doc. dr. Katarina Šter. Izvajalci: Csongor Szanto, Raitis Grigalis, Yannick Badier, Achim Glatz – glasovi Edoardo Belloti - orgle, zgodovinska improvizacija Spored: Protector noster vstopni spev 14. nedelje po binkoštih (Graduale sacrosantae romanae ecclesia. Lucantonio Giunta, Benetke, 1500) Kyrie in Gloria v C-duru (Kirial Ms 15, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper) Bonum est confidere stopniški spev 14. nedelje po binkoštih (Graduale sacrosantae romanae ecclesia. Lucantonio Giunta, Benetke, 1500) Canzona orgelska improvizacija Credo Justinopolitano (Kiriala Ms 15, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper) Ofertorij orgelska improvizacija Jesu corona celsior Himnus za praznike spoznavalcev (Himnar Ms 11 Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper) Sanctus in Agnus Dei v F- duru (Kirial Ms 15, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper) Poobhajilna pesem Orgelska improvizacija Si quaeris miracula Antifona za praznik sv. Petra iz Alcantare (Himnar Ms 11, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper)
Praznični koncert Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija se je odvil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, v nedeljo 22. decembra. Ob orkestrih, ki ju je vodil avstrijski dirigent Sigi Feigel so nastopile solistke Veronika Strnad, Ana Bezjak in Jadranka Juras. Na programu so bile priredbe večnih decembrsko prazničnih napevov, kot so Adeste fidelis, Let it snow, O, Holly Night, Jingle bels, Cristmas song, Zimska bossa nova, Sveta noč in druge.
Koncert Pavle Merkù - brezčasnot se je odvil v ciklu Goriška zborovska srečanja, v nedeljo, 8. 12. 2024, v dvorani Mestne občine Nova Gorica. Organizirali so ga: Zveza kulturnih društve Nova Gorica, Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst v sodelovanju z Društvom slovenskih izobražencev in s Slovensko prosveto. Koncertni spored: Mladinski pevski zbor Osnovne šole Franceta Bevka, Tolmin dirigentka: Barbara Kovačič klavirska spremljava: Matjaž Zobec NANA, NANA, SINIČACE (rezijanska ljudska), 1982 JOHANICA (ljudska iz Starmice na Matajurju), 1972 TA NA KALE (slovenska ljudska iz Nadiških dolin), 1982 Dekliški pevski zbor Šempeter - Vrtojba dirigentka Mojca Maver Podbersič SONCE LJUBO (ljudska iz Doberdoba), 1982 NANA ŠČERIČICA (ljudska iz Rezije), 1982 ČARNI KUS I. (ljudska iz Rezije), 1982 Moški pevski zbor Fantje izpod Grmade, Devin dirigent Bogdan Kralj PETELINČEK JE ZAPIEU (po zapisu od Trinka), 1976 TAM ZA TURŠKI GRIČEM (po zapisu od Trinka), 1971 TANA SARTE (ljudska s Solbice), 1968 Goriški komorni zbor, Nova Gorica dirigent Bogdan Kralj PESEM S KRASA (Srečko Kosovel), 1947 PATER NOSTER, 1998 TE DAN JE USEGA VESELJA (ljudska iz Podutane), 1967 DA GÖRA TA ŠKARBININA (ljudska iz Bile), 1978 Program povezuje: Rossana Paliaga Glasbeno produkcijska ekipa Radia Koper: glasbena producentka Ksenija Kos, tonski mojster Tadej Tadič, asistent Matija Žavbi.
Pierra Laurenta Boucharlata. je veliko ime v svetu klasične glasbe. Koncertira po vsem svetu, njegov repertoar se razpenja od solističnih recitalov do koncertov z orkestrom, seveda z mnogimi krstnimi izvedbami novih pianističnih partitur. Avgusta meseca smo ga imeli priložnost doživeti v Piranu. Nastopil je v okviru Tartini Festivala v Tartinijevi hiši in v njej je prebudil mnoge glasbene duhove. Prinesel je drugačno, novo, poglobljeno in filozofsko utemeljeno interpretacijo Beethovnovih sonat. Ne le to: z občinstvom je ustvaril pristen stik, pojasnil svoje videnje partitur, okoliščine v katerih so nastale, Tartinijevo hišo pa je napolnil z Beethovnovo zvočnostjo ter ustvaril občutek kot da je skladatelj sam med nami. Tako je spoštljivo spletel muzičnost treh velikih glasbenih osebnosti: Tartinijev barok, Beethovnov klasicizem in svojo sodobnost. Program: Giuseppe Tartini (1692 - 1770): "Grave" iz Sonate za violončelo in čembalo v D-duru Ludwig van Beethoven (1770-1827): Sonata v Fis-duru, op. 78 "A Therese" Ludiwg van Beethoven (1770 - 1827): Sonata v Es-duru, op. 81 "Les Adieux" Ludwig van Beethoven (1770 - 1827: Sonata v C-duru, op. 21 "Waldstein" Ludwig van Beethoven (1770 - 1827): Sonata v G-duru, op. 49, 2. stavek Tempo di menuetto
Vsako poletje v Piran med drugim prinese tudi Tartinijev festival. Giuseppe Tartini je veliko ime ne le v zgodovini evropske glasbe, temveč tudi drugih področij, predvsem pa je poznan kot velik učitelj narodov. Bil je cenjeni glasbeni pedagog svojega časa in poučeval je učence iz celotne Evrope. Dediščina Giuseppeja Tartinija je večja kot se je zavedamo, čeprav zaživi v polni meri zares na glasbenem festivalu, ki se po njem imenuje. Baročna glasba, torej glasba njegovega obdobja, je v jedru tega festivala. 4. koncert letošnjega 23. Tartini festivala je ustvaril trio Il Terzo Suono. Sestavljajo ga: Jasna Nadles - flavta traverso, Milan Vrsajkov – violončelo in Ellen Braslavsky – čembalo. Posnetek koncerta s sonatami in partito Antonia Vivaldija, Benedetta Marcella, Georga Philipa Telemanna, Giuseppeja Tartinija, Georga Muffata in Georga Fridricha Händla v prepričljivi baročni maniri zveni tudi v oddaji Glasbeni abonma.
Rad bi povedal … je moto praznovanja častitljive 80. obletnice Moškega pevskega zbora Srečko Kosovel iz Ajdovščine. Slovenska pesem je zadonela med slovenskimi fanti, vojnimi ujetniki angloameriških sil, ki so jih nameščali po taboriščih severne Afrike, Sicilije in Sardinije ter jih nato združevali v veliko taborišče Gravina, dobrih 60 km od Barija, od koder so potem v prekomorskih brigadah nadaljevali vojno na jugoslovanskih tleh. Ker je bilo med njimi veliko cerkvenih pevcev, organistov in drugih godbenikov, so se sčasoma organizirali in načrtno študirali slovenske pesmi. Junija 1944 je zbor prevzel skladatelj Rado Simoniti. Zdajšnji dirigent zbora, skladatelje Andrej Makor je pevcem posvetil novo partituro na besedilo Srečka Kosovela Rad bi povedal … Skladba je z mnogimi drugimi, spetimi v skrbno pripravljen koncertni spored zadonela na slavnostnem koncertu 27. oktobra v cerkvi Marije tolažnice žalostnih v Logu pri Vipavi.
V Pokrajinskem muzeju Koper je v četrtek, 10. oktobra potekal že 874. koncert v 61. sezoni Društva prijateljev glasbe. Na večeru cikla Amabile z muzejem je s sporočilno pomenljivim in prepričljivim nastopom navdušil Trio Ardor. Brezmejnost v glasbi, v času in v prostoru, brezmejnost v kulturi, mentaliteti, med generacijami, toplina človečnosti ter glasbena strast treh oseb združenih v eno glasbeno telo Tria Ardor so besede, ki orišejo sporočilo koncerta. Trio Ardo so: Andrej Omejc – saksofon, Teja Udovič Kovačič – harmonika in Blaž Pavlovič – klavir. Program koncerta je bil preplet motivov starodavnih civilizacij Azije in Afrike s tango glasbo Argentine in izjemne muzikalnosti mladih izvajalcev Tria Ardor. V oddaji Glasbeni abonma bomo predvajali posnetek koncerta ter v uvodnem pogovoru pobliže predstavili mlade, navdihujoče glasbenike.
Aldo Kumar je skladatelj obsežnega, pomenljivega opusa, ki zaznamuje širok svetovni glasbeni prostor, pa tudi svet odrske, filmske in drugih vizualnih umetnosti. Znova in znova ga nagovarja preprost in včasih tako moder ljudski svet. Njegove glasbene ideje so prepletene predvsem z motiviko gornje primorskega in istrskega glasbenega sveta. V nedeljo 20. oktobra bo zaznamoval svojo sedmo jesen. Dihi Alda Kumarja je bil naslov koncerta, ki ga je Zbor Slovenske filharmonije z dirigentko Ano Erčulj posvetil skladateljevemu življenjskemu jubileju in izvedel v dvorani Mestne občine Nova Gorica. Od Pesmi od ljubezni in kafeta, prek skladb, nastalih na umetna besedila Toneta Pavčka, Srečka Kosovela, Iztoka Geisterja, Rudolfa Maistra in Gregorja Strniše do dramatične ljudske zvočne pripovedi Tehtanje duš in sklepne Istrske suite, se je razvil koncertni spored. Pripravila ga je dirigentka Ana Erčulj, ki je z izjemno muzikalnostjo in tenkočutnostjo vodila pevce skozi nianse notnih zapisov. Posnetek koncerta sta pripravila glasbena producentka Ksenija Kos in tonski mojster Maksim Vergan, oddajo je uredila Simona Moličnik.
Številni otroci in mladi se ukvarjajo z glasbo. Vemo, da je že starogrški filozof Platon v delu Država opozarjal, kako pomembna je glasba za vzgojo dobrega državljana. Glasba ima velik vpliv na ugodje duše in telesa. V naši državi imamo zelo dobro organiziran glasbeno izobraževalni sistem, pa tudi piramidalno dejavnost zborovskega petja. Ob tem velja poudariti predanost glasbenih pedagogov in zborovodij. Primorska ima številne odlične zborovske dirigente, zato tudi pevce. Letos so že šesto leto zapored organizirali Tabor mladih pevcev Primorske v Tolminu, ki je postal mednarodni. Tabor je potekal v poletnih počitnicah, med 18. in 23. avgustom. Ob strokovnem delu priznanih strokovnjakov za mladinsko zborovsko petje so mladi pevke in pevci nadgradili svoje pevsko znanje, pridobili dragocene izkušnje s področja vokalne tehnike, spoznavanja zborovske literature, druženja in poslušanja, pa tudi slišanja sopevke, sopevca v sozvočju s svojim glasom. Pevske aktivnosti so nadgradili s športnimi, filmskimi in drugimi družabnimi dejavnostmi. Ob zaključku intenzivnega pevskega tedna se je zbor predstavil s čudovitim koncertom in navdušil. Koncertni program je bil raznolik, bogat, vključeval je izbrana dela iz zakladnice zborovske literature za mladinske zbore različnih obdobij, priredbe ljudskih pesmi, novitete mladih skladateljev iz slovenskega in italijanskega prostora, pa tudi priredbe pesmi iz tako imenovane zabavne glasbene ustvarjalnosti. Tabor je potekal pod okriljem Kulturnega društva Magdalenčica Tolmin, ki mu predseduje Janja Gruden Šavli, organizator tabora je mag. Primož Hvala Kamenšček, umetniška vodja tabora pa je Barbara Kovačič. Na taboru je bilo kar 90 pevcev in 30 odraslih seminaristov. Vaje in delavnice so vodili: Barbara Kovačič, Martina Burger, Petra Grassi, Stojan Kuret, Tomi Varl, Panda van Proosdij in Jaka Strajnar. Zaključni koncert je do zadnjega kotička napolnil dvorano Kinogledališča Tolmin. Koncert so pevci nato ponovili na Kogojevih dnevih, v petek 18. oktobra ga bodo izvedli v Slovenski filharmoniji v Ljubljani, v začetnih dnevih GO2025 pa tudi v Gorici. Zbor vodijo: Barbara Kovačič, Martina Burger, Stojan Kuret in Tom Varl. Nika Kovačič – klavir, Lara Fortunat – harmonika. Spored koncerta: Uvod: tolkalski projekt, pripravil Jaka Strajnar Filipinska ljudska iz otoka Bohol Tongtong Pakitong Matija Tomc: Stoji na gora visoka (goriška ljudska) Naša bol (Filip Terčelj – ponarodela) Drežniška (ljudska) Matej Kastelic: Sonce čez hribček gre (ljudska)* Marij Kogoj: Rajanje (France Bevk) Cicifuj (Fran Žgur) Tadeja Vulc: Krivopete (po ljudskem izročilu Nediških dolin)* Velikani Ajdi (po ljudskem izročilu) Anej Černe: Škrat Dobrošin (Srečko Kosovel)* Uspavanka (Gregor Strniša)* Federica Lo Pinto: Stultorum (Srečko Kosovel)* Klara Mlakar: Marec–Sušec (slovenski pregovori)* Tine Bec: Poletni večer (Matija Valjavec)* *prva izvedba
Minljivost odpre praznino. Zazevala je v minulih dneh z vestjo, da se je poslovila Mira Omerzel Mirit. Mira Omerzel, nekoč Terlep, pozneje Mirit je bila doktorica muzikoloških znanosti, univ. dipl. etnologinja, etnomuzikologinja, samostojna raziskovalka, pisateljica, duhovna učiteljica, glasbenica, zvočno-energijska terapevtka, kozmična telepatka – medij za prenos Univerzalne življenjske energije – slišnega in neslišnega Univerzalnega frekvenčnega valovanja ter ustanoviteljica ansamblov Trutamora Slovenica in Vedun ter Katedre za razvoj zavesti in (samo)zdravljenje z zvokom Veduna. Bila je avtorica številnih etnomuzikoloških študij, še zlasti o ljudskih glasbilih, ter pionirka v raziskovanju razsežnosti in moči zvoka na Slovenskem in v svetu. Bila je samohodka, ki je ubirala neznana pota. Pota skrivnega. In v skrivno je odšla 18. septembra v svojem 68. letu. Mira Omerzel Mirit je bila globoko predana svojemu delu, to je iskanju zvoka in zvočnosti pozabljenega zgodovinskega spomina ter odkrivanju, predstavljanju in uporabi njegovih razsežnosti. Delovala je tudi na celotnem območju Primorske, odkrivala in poustvarjala ljudsko glasbo Istre, Rezije, Tržaškega okolj in drugih primorskih krajev ter bila svetal zgled skupini Istranova. Karel Štrekelj je pred 124 – leti v obsežnem drugem zvezku zbirke Slovenske narodne pesmi zbral tiste, ki jih je poimenoval »zaljubljene« in ob tem zapisal: »Imenoval sem jih po domače, ker rabi ta izraz zanje naš narod; jaz vsaj še nisem nikoli slišal, da bi jih kje pri nas imenovali 'ljubezenske'.«Zdi se, da ta lepa slovenska beseda »zaljubljen« zaobjema tudi delo Mire Omerzel Mirit. To je odločna radovedna iskanja iskrivih ljudsko-glasbenih drobcev in njihovih mozaičnih sestavljanj v kompleksno celoto. Zdi se, da le zaljubljenost omogoča tolikšno predanost, ki jo izpričuje dediščina Mire Omerzel Mirit. Spomini so živi, silno spoštljivi, svetlih barv, zaznamovani tudi z grenkobami okoliščin, ki zarežejo v držo samohodstva. Z nami so jih delili: bivši mož in dolgoletni sodelavec Mire Omerzel – Matija Terlep, njun sin Tine Omerzel Terlep, dolgoletna članica ansambla Trutamora Slovenica Mojka Žagar, profesor in vodja katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, dr. Svanibor Pettan ter Jasna Vidakovič, dolgoletna urednica oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
5. koncert letošnjih Piranskih glasbenih večerov sta ustvarila pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja, zakonca, ki muzicirata v Duu Claripiano. Njuno glasbeno igro odlikuje izjemna čutna prepletenost in kot pesmi brez besed se je odvil koncert s pretežno romantično glasbeno literaturo. Zdelo se je, da sta en sam skupni vdih in izdih dramaturga prijetnega večera, vpetega v čudovit ambient Križnega hodnika minoritskega samostana Sv. Frančiška v Piranu. Posnetek koncerta, ki se je odvil 25. julija letos, je obogaten s spremnim intervjujem nastopajočih glasbenikov. Koncertni spored: Robert Schumann: Tri romance za oboo (violino ali klarinet) in klavir, op. 94 - 1. Nicht schnell, 2. Einfach, innig, 3. Nicht schnell Franz Schubert: Marjetica pri kolovratu. D. 118 (priredba za klarinet in klavir) Franz Schubert: Du bist die Ruh, D. 776 (priredba za klarinet in klavir) Niels Wilhelm Gade: Fantazijske skladbe za klarinet in klavir, op. 43 - 1. Andantino con moto, 2. Allegro vivace, 3. Ballade: Moderato, 4. Allegro molto vivace Andrej Makor: Histria et amor za klarinet in klavir Luigi Bassi: Divertimento po motivih iz opere Trubador za klarinet in klavir Francis Poulenc: Sonata za klarinet in klavir - 1. Allegro tristamente: Allegretto - Tres calme - Tempo allegretto 2. Romanca: Tres calme, 3. Allegro con fuoco: Tres animé Edvard Grieg: V času rož, op. 48, št. 5
Začenja se nova sezona ene najvidnejših kulturnih ustanov na Primorskem, to je Kulturni dom Nova Gorica. Vsako leto obiskovalcem ponudi vsebinsko bogat, pester in skrbno pripravljen program na področju filma, vizualne umetnosti in glasbene umetnosti. V nocojšnji oddaji vas bomo seznanili z letošnjo, 44. sezono Glasbenega abonmaja. Premišljeno je zasnovana, stremi k raznoliki lepoti glasbenega izraza in prinaša osem koncertov umetnostne glasbe aktualne, zdajšnje produkcije glasbenikov najvišjih izvajalskih ravni mednarodnega prostora. Vsak mesec se bo zgodil en koncert v Veliki dvorani novogoriškega kulturnega doma. Znano je, da so abonmajski koncerti ob ponedeljkih ob 20 uri in 15 minut. Vsebine koncertov predstavlja v. d. direktorice Kulturnega doma Nova Gorica, gospa Pavla Jarc. Predstavitve so obogatene z ustrezno glasbo iz radijskega arhiva.
Prva oddaja nove sezone radijskega Glasbenega abonmaja je posebna. Izhaja iz dveh tradicij: prva je ljudska glasba, druga je Radio Koper. V vasi Abitanti se je odvil dogodek, ki je obletnici povezal v zgodbo o istrski dediščini. Radio Koper praznuje 75 let in 30 let je odkar je bila ena od javnih radijskih oddaj v vasi Abitanti. Ta vas je bila tedaj skoraj povsem izpraznjena. Žalost prazne, odmaknjene vasi je nagovorila tedanjega odgovornega urednika Miloša Ivančiča za organizacijo prireditve in glasbeni urednik Emil Zonta je povabil nekaj mož, za katere je vedel, da dobro pojejo in zasejal je seme pevski zasedbi Kantadore. Kantadore še pojejo istrske pesmi v starih pevskih praksah. Skupaj z Radiem Koper in s številnim občinstvom, ki je napolnilo kamnito dvorišče domačije Grondal so praznovali svojo trideseto obletnico. S skupino Kantadore je nastopil njihov dolgoletni vodja Emil Zonta s starimi glasbili, pa domačin Manuel Šavron, akademski glasbenik in pedagog diatonične harmonike ter gostitelj Gracijan Perič.
V tokratni oddaji lahko prisuluhnete zaključnemu koncertu revije Primorska poje, ki ga je naša produkcija ekipa posnela v soboto, 11. maja v Šmarjah. Zadnji koncert letošnje pevske revije je bil še posebej slovesen, saj so se ga udeležili kar trije jubilanti: Aldo Kumar, ki bo letos prazmoval 70 let in mu je bila posvečena celotna letošnja revija, Janko Ban, dolgoletni dirigent več zborov na Tržaškem, ki bo konec leta praznoval 80. rojstni dan, in Bogdan Kralj, ki letos praznuje 40-letnico zborovodskega delovanja.
Zbor Slovenske filharmonije z dirigentko Ano Erčulj se poklanja skladatelju Aldu Kumarju ob njegovem življenjskem jubileju. Dihi je naslov avtorskega večera, ki so ga izvedli v Dvorani Mestne občine Nova Gorica v petek, 12. aprila 2024. Spored je pripravila umetniška vodja večera Ana Erčulj in vanj vključila zborovske skladbe z ljudsko tematiko in skladbe z umetniško poezijo Toneta Pavčka, Srečka Kosovela, Iztoka Geisterja Plamena, Rudolfa Maistra in Gregorja Strniše. Koncertni spored: Pesmi od ljubezni in kafeta, 1993 Storu si je lepi vrt Jeno leto je pasalo Za mikinega otročića Ku en šaltin Šaltin II Dva lepa pušljića Moja mati čuha kafe Ku je muj uače Zigo zigo zago Kantaj Nineta In segla je za hip v cvetoči lan (Tone Pavček), 2016 Tehtanje duš (ljudska iz Sužida pri Kobaridu), 1979 ... in Ecce homo (Srečko Kosovel), 1978 Pa da bi znal (Srečko Kosovel), 1982 Turist (Iztok Geister Plamen, aldo Kumar), 1987 Tri pesmi na besedila Rudolfa Maistra, 2018 Kazaška Polnoč Še zadnji zvon Vsi potoki vse reke (Gregor Strniša), 1994 Istrska suita, 1985 Ki če mojo travo kosit Mile mi moje škalice Cara mamma marideme Vilota Dajte, dajte
Neveljaven email naslov