Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
4 epizod
4 epizod
Monografsko odkrivanje življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Lojze Lebič je v Novembrskih pesmih za glas in orkester, ki jih prežema otožno poznojesensko razpoloženje, uglasbil dve pesmi iz istoimenske zbirke Mirana Jarca. O zbirki je literarni zgodovinar in kritik Anton Slodnjak zapisal, da v njej najdemo "akvarelno čiste podobe kmečkega življenja in premišljanja o njem". Sledila bo suita iz baleta Trobenta in vrag Alojza Srebotnjaka, ki je vsebino oblikoval po stari slovenski baladi o godcu pred peklom, znani v več slovenskih pokrajinah. Zgodba govori o fantu, ki s čarobnim igranjem trobente reši iz pekla starše, sestro in brata. Glasbena govorica sloni na ljudskem izročilu, ki ga predstavljajo slovenski ljudski plesi, še posebej tisti iz Rezije. Obe deli sta nastali na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja.
Njegova zmerno moderna, novoromantična in na narodne motive navezana glasba obsega okoli 150 zborovskih skladb, sicer pa Ščekov skladateljski opus vsebuje orkestralna, komorna, instrumentalna in vokalna dela ter številne priredbe, ki so nastale ob najrazličnejših priložnostih. V njih se je navezoval na romantično izpovedno noto, ki mu je bila blizu kot človeku in skladatelju.
V izboru iz slovenske glasbene ustvarjalnosti nas čaka glasba za godala štirih skladateljev, ki se navdihuje tudi v ljudski glasbi - Istrska suita Alda Kumarja, Sinfonia da camera in modo istriano Danila Švare, Concerto semplice Jakoba Ježa in Rapsodica Alojza Srebotnjaka.
Glasbena in likovna umetnost sta se pri vsestransko nadarjenem Sašu Šantlu ves čas prepletali. Poučeval je risanje, petje in violino, ukvarjal se je z glasbeno publicistiko, vodil zbore, skladal in igral v različnih instrumentalnih zasedbah. Bolj znan in tudi pomembnejši je njegov slikarski opus; za Glasbeno matico je recimo izdelal kar 139 portretov slovenskih glasbenikov ter leta 1936 svoje največje delo – oljno sliko Koncil slovenske glasbe, na kateri je upodobil pomembne glasbene ustvarjalce slovenske zgodovine. Njegov glasbeni opus je nekoliko manjši in obsega približno sto pretežno komornih del, med katerimi najdemo tudi dva godalna kvarteta. Bil je med ustanovitelji društva Vesna na Dunaju in se ves ta čas intenzivno ukvarjal z glasbo. S svojim programom, ki se ga je držal vse življenje, je želel umetnost približati ljudstvu. Predvajamo izbor treh Šantlovih del, oba godalna kvarteta in Belokranjsko serenado za godala.
Neveljaven email naslov