Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
3 epizod
3 epizod
Izbrani odlomek iz proznih del slovenske in svetovne književnosti v interpretaciji vrhunskih domačih igralk in igralcev.
Pisatelj, pesnik in dramatik Evald Flisar (1945) je študiral primerjalno književnost, v Londonu anglistiko, v Avstraliji pa psihologijo. Od leta 1975 do leta 1992 je živel v Londonu in bil odgovorni urednik Enciklopedije znanosti in tehnologije pri založbi Marshall Cavendish, pisal pa je tudi zgodbe in igre za BBC. Med letoma 1995 in 2002 je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev, leta 1998 pa je postal glavni urednik Sodobnosti. Najprej je pisal liriko, potem se je povsem posvetil pripovedništvu in razvil poglobljeno potopisno pripoved. Morda najbolj znan je prav po potopisnem romanu Čarovnikov vajenec, enem najbolj branih slovenskih romanov po drugi svetovni vojni. Uveljavil pa se je tudi kot izvrsten dramatik, morda najbolj je odmevala njegova igra Kaj pa Leonardo? iz leta 1992. Izbrali smo odlomek njegovega romana Ljubezni tri in ena smrt (2002), in sicer iz 9. poglavja, ki pripoveduje o praznovanju sedemdesetletnice vaškega gasilskega društva in v katerega je pisatelj presenetljivo vpletel tudi samega sebe. Interpret Zvone Hribar, režiser Igor Likar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, urednika oddaje Andrej Arko in Matej Juh. Produkcija 2003.
"Zvečer pred tretjim petkom v aprilu leta 1714-ega, eno uro potem, ko je bilo odzvonilo vernim dušam, so jeknili kakor na dogovorjeno znamenje vsi zvonovi na Tolminskem. Prav tisto uro so se dvignili prečudni romarji na pot proti Gorici." Tako se začeja povest Ivana Preglja Matkova Tina, ki je z naslovom Matkove Tine prečudno romanje prvič izšla leta 1921. Ivan Pregelj je besedilo napisal kot dopolnitev in zaključek romana Tolminci, ki govori o tolminskem kmečkem uporu pod vodstvom Janeza (Ivana) Gradnika in tovarišev na začetku 18. stoletja, v katerem so se slovenski kmetje in kajžarji uprli plemstvu in visoki duhovščini. Matkova Tina, ki je z Gradnikom zanosila, se v povesti visoko noseča peš odpravi iz Tolmina v Gorico, kjer bodo njenega ljubega z drugimi puntarji usmrtili. Interpretacija Aleš Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef. Produkcija 2025. Redakcija Staša Grahek.
V oddaji Izbrana proza boste slišali odlomek iz romana Arrowsmith ameriškega pisatelja in dramatika Sinclairja Lewisa. Rodil se je 7. februarja 1885 v ameriški zvezni državi Minnesota. S pisateljevanjem se je začel ukvarjati med prvo svetovno vojno. Za omenjeni roman, ki govori o znanstveniku Martinu Arrowsmithu, je leta 1925 prejel Pulitzerjevo nagrado, leta 1930 pa je kot prvi pravi Američan dobil Nobelovo nagrado za književnost. Prevajalec: Denis Curk, interpret: Vojko Zidar, režiserka: Irena Glonar, tonska mojstrica: Gabrijela Čepič, urednici oddaje: Vida Curk, Ana Rozman (ponovitev), leto nastanka: 1998.
Neveljaven email naslov