Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
7 epizod
7 epizod
Radiofonska kratka forma je do petnajst minut dolga zvočna zgodba, ki je tematsko orientirana k človeku posamezniku, njegovim vsakdanjim zgodam in nezgodam. Vsebinsko in žanrsko je sila raznolika. Lahko je lahkotna ali resna. Je aktualna in zadeva posameznika danes, tukaj in zdaj.
Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in neznane pripovedi, ki bi po obliki bolj spominjale na pričevanja o davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik, in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske oblike, ki ima tudi na Slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slaví slovo od zime in prihod pomladi. V tretjem delu bomo spoznali ajdovske deklice, zlatoroga in srebrnokrilca. Interpreta sta Eva Stražar in Urban Kuntarič. Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020.
Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik, in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slaví slovo zime in prihod pomladi. V drugem delu se Dajbog naveliča iskanja praznine, na Luni se srečata kurent in človek, Vesna pa povije Jurija. Interpreta: Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020
Gre za programsko ironično delo našega velikega pesnika, ki ga je kot edinega napisal v dramski obliki. V dvodelnem govoru, sprva o pesniškem jeziku, pozneje pa o pesniških oblikah, sooča izkušenega mojstra in nadobudnega učenca. Režiser in avtor radijske priredbe: Aleš Jan Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Nastopata – Polde Bibič in Boris Ostan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1997
Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik in to v pripovedno igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na Slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slavi slovo zime in prihod pomladi. V prvem delu smo priče nastanku sveta, pobliže pa se nam s svojo zgodbo razkrije tudi Kresnika, eno od najpomembnejših slovanskih božanstev. Interpreta – Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020.
Radijsko zvočno miniaturo režiserja Matjaža Fariča namreč vodi jasen koncept, na treh časovno razmaknjenih prevodih Klavdijevega monologa. Variacije izhodiščnega stavka »Očetu tvojemu umrl je oče« zastavljajo ključna vprašanja o dejanjih in čustvih posameznika. Ta se mora v vseh časih in družbah namreč neizogibno spoprijeti z isto usodo, da vsakomur umre oče. Ob tem pa vprašanje, zakaj in kdaj pozneje nekateri postanejo morilci, drugim pa žalovanje povsem spremeni pogled na svet, ostaja odprto. Režiser in avtor idejne zasnove: Matjaž Farič Tonska obdelava: Aldo Kumar, Miro Marinšek, Matjaž Farič Nastopa – Vladimir Jurc Koprodukcija Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani in Radio Slovenija Posneto leta 2009.
Radijska priredba humorne zgodbe govori o zapletu, ki ga povzroči kratka pamet ali bolje slab spomin za imena ljudi, brez katerih človekovo življenje ne mine brez bolečin in ne brez zobobola. Režiserka: Elza Rituper Prevajalec in prirejevalec: Simon Dobravec Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina General – Marko Simčič Generalica – Majda Grbac Ivan – Jernej Kuntner Doktor – Boris Juh Kuharica in pomočnica – Mojca Ribič Konjar – Zvone Hribar Otrok – Luka Jeraj Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1999.
Dušan Mauser, doajen radijske igre pri nas, se je leta 2021 v stotem letu starosti poslovil od tega sveta. S svojim delom, tudi kot nekdanji profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, je tako v tehničnem, vsebinskem kot estetskem smislu v marsičem utiril pot razvoja te samosvoje radijske zvrsti na Slovenskem. Vzpostavil je bazo zvočnih učinkov, ki je še vedno v uporabi, arhiv Radia Slovenija pa ob tem hrani tudi bogato zapuščino radijskih iger v njegovi režiji ali zvočni podobi. Avtor in režiser portreta je Klemen Markovčič, ki se je leta 2014 z Dušanom Mauserjem tudi pogovarjal. Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger, pri katerih je bil Dušan Mauser režiser ali tonski mojster: Samuel Beckett: Besede in glasba; Jean Charles Lombard: V zgodovini kakor tudi v naravi; Ludvik Aškenazy: To je bilo na vaš račun; Thomas Dylan: Pod mlečnim gozdom; Simone Dubreuilh: Brodolom ali Miss Ann Saunders; Sandi Sitar: Projekt Ren veliki S; George Büchner: Leonce in Lena ter Richard Roger: Mala suita čakanja. Tonski mojster: Nejc Zupančič Bralec: Igor Velše Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2014.
Neveljaven email naslov