Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
939 epizod
939 epizod
Labirinti sveta so redna tedenska oddaja zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija. V njej novinarke in novinarji svetovno dogajanje označujejo in osmišljajo z izvirnim besedilom in ilustrirajo z izbrano glasbo ter z avtentičnimi tonskimi posnetki in izjavami neposrednih udeležencev, od politikov, predstavnikov nevladnih organizacij do naključnih predstavnikov javnega mnenja. Oddaja tako ponujaja enkraten radiofonski preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. 15-minutna oddaja je na sporedu na 1. programu Radia Slovenija vsak petek ob 14.30, ponovitev na 1. programu je v soboto ob 13.45.
Teden je prinesel prvi sestanek vodij ruske in ameriške diplomacije, Sergeja Lavrova in Marca Rubia. Ameriški predsednik Donald Trump je vnovično vzpostavitev stikov med Moskvo in Washingtonom pospremil z besedami, da bi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski lahko že zdavnaj končal vojno. Nato je šel še korak dlje in Zelenskega označil za diktatorja. Svetovna banka ocenjuje, da bo po 15-mesečni izraelski ofenzivi za obnovo Gaze v desetih letih potrebnih več kot 50 milijard dolarjev. Pogajanja o nadaljevanju premirja bi se morala začeti že v začetku februarja. Predvolilni boj v Nemčiji se vrti predvsem glede razprav o migracijah in morebitnem dokončnem političnem vzponu Alternative za Nemčijo.
Vazal ameriškega predsednika Donalda Trumpa Elon Musk je izjavil, da delajo to, zaradi česar so jih volili - občutne spremembe. Tako je Trump napovedal prevzem palestinskega ozemlja v Gazi, izselitev njenih prebivalcev, Ukrajino je pozval, naj poplača ameriško pomoč z redkimi kovinami, z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom pa se je dogovoril o takojšnjem začetku mirovnih pogajanj. Proti Kitajski, Kanadi in Mehiki je napovedal carine in kaznoval novinarja medijske hiše, ki je zavrnila preimenovanje Mehiškega zaliva. Očitno pa ga izjemno motijo tudi papirnate slamice, zato je napovedal nacionalno strategijo za prenehanje njihove uporabe.
Se novi ameriški predsednik šali? Pravi, da bo kupil bo Grenlandijo, zahteval vrnitev Panamskega prekopa, iz Gaze bo naredil sredozemsko riviero, medtem pa bosta prijateljska Egipt in Jordanija poskrbela za dva milijona Palestincev. Kot bi igral igro Monopoli, soigralci pa so prijateljske države. Kljub temu nekateri v njem vidijo odrešitelja. Na primer oblasti v Srbiji ali države, ki težko sledijo sankcijam proti Rusiji. Kakor koli, odkar je Donald Trump spet v Beli hiši, svet ni nič lepši, a upajmo, da se juha ne poje tako vroča, kot se skuha. O tem in še čem bomo govorili v Labirintih sveta. Tokrat bo z vami Marjan Vešligaj.
V Gazi se stotisoči razseljenih Palestincev vračajo na svoje povečini porušene domove. Domov iz Hamasovega ujetništva prihajajo tudi izraelski talci. V svoje domovine se vračajo tudi množice Latinoameričanov brez ustreznih dokumentov, proti katerim je ameriški predsednik Trump sprožil pravo gonjo. Pod plazom kritik se je znašla tudi italijanska vlada, ki migrante prevaža v Albanijo, hkrati pa je libijskega generala, osumljenega mučenj in umora, z državniškim letalom prepeljala domov v Libijo.
Ne glede na to ali se strinjamo z Donaldom Trumpom ali ne, že po prvih dneh njegovega drugega mandata je očitno, da odslej nič več ne bo, kot je bilo. To velja tudi za globalna razmerja, kjer je dokončno prevladal zakon močnejšega. Kar ni dobro znamenje ne za Ukrajince, še manj za Palestince, na nove razmere pa se bo morala privaditi in prilagoditi tudi Evropa. Svet, ki je vsepovprek nasičen z Donaldom Trumpom, skuša v Labirintih sveta razumeti Matej Hrastar.
V pričakovanju zamenjave oblasti v Združenih državah Amerike in ponovne vselitve Donalda Trumpa v Belo hišo je novica tega leta prišla v obliki dogovora o premirju med Hamasom in Izraelom in končanju 15 mesecev trajajoče morije v Gazi. Številni voditelji pozdravljajo dogovor. Zdaj bo glavna naloga mednarodne skupnosti reševanje humanitarne katastrofe v palestinski enklavi.
Donald Trump je ta teden potrdil najtemnejše slutnje in napovedi analitikov, da prihaja na oblast v ZDA protekcionistično naravnan politik, brez posebne afinitete do transatlantskih odnosov. S svojimi težnjami po priključitvi Kanade, zasedbi Panamskega prekopa in Grenlandije napoveduje preureditev mednarodnih razmerij, vzpostavljenih po drugi svetovni vojni. In medtem ko bodoči ameriški predsednik najtesnejšim zaveznikom daje jasno vedeti, da se na ZDA ni več mogoče zanašati, njegov bodoči minister za učinkovitost administracije in najbogatejši Zemljan Elon Musk podpira skrajno desnico na stari celini. Ob vsem nemiru, ki ga povzročata Trump in Musk, je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU razglasil besedo »genocid« za besedo leta 2024. V opomin, da na Bližnjem vzhodu še zmeraj umirajo civilisti – največ v Gazi, kjer je bilo v izraelskih napadih ubitih že več kot 46.000 ljudi.
Niti pred božično-novoletnimi prazniki se svet ne upočasni. Nemška vlada je ta teden pričakovano dobila nezaupnico. Predčasne parlamentarne volitve bodo 23. februarja. V Siriji po padcu režima Bašarja al Asada odkrivajo množična grobišča, hkrati pa se porajajo številna vprašanja, kako doseči mir in slogo v tej razdeljeni državi. Na otočju Mayotte, ki je del francoske kolonialne zapuščine, preštevajo mrtve po silovitem tropskem viharju. Že tako revni otoki v Indijskem oceanu so preživeli pravo katastrofo.
Slika Bližnjega vzhoda, največjega krzinega žarišča našega časa, se je v nekaj dneh temeljito spremenila. Režim, ki je več kot 60 let zagotavljal rusko protiutež Izraelu, se je sesul kot hiša iz kart. Vse kar je Moskva še lahko zagotovila mlajšemu sinu Hafeza al Asada, je nekaj stanovanj za njegovo družino in sodelavce. Bo Rusija zdaj vso svojo energijo preusmerila v biološko izčrpavanje Ukrajine? Ali lahko pobobna usoda doleti vsakogar, kdor dovoli, da je na področju varnosti in obrambe zgolj skakač ene od strani na svetovni šahovnici? O tem in še čem bomo govorili v Labirintih sveta. Z vami bo tokrat Marjan Vešligaj.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Izrael in Hezbolah sta po letu dni spopadov sklenila dogovor o prekinitvi ognja, skrajno gibanje Hezbolah pa je dan pozneje razglasilo zmago nad Izraelom, čeprav Izrael trdi, da so ubili najmanj štiri tisoč njihovih pripadnikov. Evropski parlament je s sicer rekordno nizko podporo evropskih poslancev potrdil novo Evropsko komisijo. Zveza Nato pa je v luči ruskih raketnih groženj potrdila podporo Ukrajini. Energetska struktura te države je bila včeraj spet tarča obsežnih napadov. Več v Labirintih sveta ob 14.30.
Medtem ko Ukrajina z dovoljenjem ZDA že strelja ameriške rakete na rusko ozemlje, so v Rusiji spremenili jedrsko doktrino – Vladimir Putin je podpisal odlok, ki Moskvi omogoča uporabo jedrskega orožja proti nejedrski državi, če jo podpira jedrska sila, hkrati naj bi zagnali serijsko proizvodnjo mobilnih zaklonišč za obrambo pred jedrskim napadom. Smo se znašli na pragu jedrskega spopada? Na stari celini – razdvojeni in neenotni v odzivanjih na geopolitične napetosti – je po 1000 dneh vojne Evropska unija enotno na strani Ukrajine. Koliko nas loči od tretje svetovne vojne, ko je že skoraj ves zahodni svet vpleten v ukrajinsko-ruski konflikt? Precej manj enotnosti je glede razbijanja po Gazi, kjer Izrael onemogoča humanitarno pomoč civilistom, dobave orožja Izraelu se nadaljujejo, zunanji ministri Evropske unije pa se ne morejo zediniti niti o prekinitvi političnega dialoga z Izraelom, kaj šele o premirju. "Če čutiš svojo bolečino, pomeni, da si živ. Če čutiš bolečino drugega, pomeni, da si človek," naj bi dejal ruski pisatelj Lev Nikolajevič Tolstoj, avtor epohalnega dela Vojna in mir. Smo še ljudje?
V javnost so prišla imena nekaterih ključnih članov prihodnje ameriške administracije. Njihovi skupni značilnosti sta zvestoba Donaldu Trumpu in ostro nasprotovanje uveljavljenemu političnemu sistemu. Trumpovega predsedovanja se že veselijo tudi v Izraelu. V Bakuju ta in prihodnji teden poteka podnebna konferenca Združenih narodov; v ospredju napornih pogajanj je financiranje okoljskih ukrepov. Pogledali bomo tudi v našo neposredno soseščino, v Gorico, kjer so občinski svetniki odločili, da bo fašistični vodja Benito Mussolini še naprej častni meščan mesta. Tudi o tem v Labirintih sveta.
Vse dogajanje tega tedna so zasenčile volitve v ZDA, Donald Trump se po štirih letih vrača v Belo hišo. Zanimivo bo videti, kaj to pomeni za Ukrajino in kaj za Bližnji vzhod. Majhen korak pri oddaljevanju od Rusije je s potrditvijo Maie Sandu za drugi predsedniški mandat storila Moldavija. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po letu dni vojne odstavil obrambnega ministra, nemški kancler Olaf Scholz pa se je odrekel finančnemu ministru iz vrst liberalcev in povzročil razpad vladne koalicije. Živahno je tudi v evropskem parlamentu, kjer potekajo zaslišanja kandidatov za evropske komisarje.
Ko spremljamo dogajanje na Bližnjem vzhodu ali v Ukrajini, se lahko vprašamo, ali je lahko še slabše? Del ukrajinske zgodbe očitno postajajo severnokorejski vojaki, ki se po novem urijo z ruskimi silami. Poglabljanje mednarodnopolitičnih delitev se zrcali v poskusih Moskve, da bi iz skupine držav Brics ustvarila nekakšno konkurenčno silo Zahodu in s tem dala vedeti, da v mednarodni skupnosti ni izolirana. Izraelska vojska nadaljuje raketne napade na Libanon, Gazo, Sirijo, občasno napade Zahodni breg. Nov obisk ameriškega zunanjega ministra Blinkna v regiji je že vnaprej odpisana predstava za javnost. Je sploh lahko še slabše?
Svet še nikoli prej ni bil tako blizu jedrski katastrofi, verjetno niti v času hladne vojne ne. Če sta takrat imeli prste na jedrskih gumbih dve velesili, danes na tem področju vlada pravi kaos. Ob jedrskem rožljanju Rusije v zraku visi tudi strah pred namernimi ali nenamernimi napadi na rusko ali ukrajinske jedrske elektrarne, po sankcioniranju izraelskega ministra, ki bi Gazo zravnal kar z jedrsko bombo, smo iz Izraela lahko slišali grožnje o napadu na iranske jedrske objekte. Če Izrael ob pomoči nekdanjega ameriškega predsednika Trumpa ne bi spodkopal iranskega jedrskega sporazuma, se nemara danes ne bi ukvarjal z dejstvom, da si je ta po tem ustvaril dovolj jedrskega materiala za izdelavo približno treh jedrskih bomb. Vse bolj napeto pa je tudi na korejskem polotoku ter med Kitajsko in Tajvanom.
Izraelski premier Netanjahu grozi Libanonu, da ga bo preoblikoval po vzoru Gaze, hkrati napoveduje maščevanje Iranu za raketni napad na Izrael. Madžarski premier Orban je ob silovitih kritikah z leve in desne v Evropskem parlamentu predstavil svoj pogled na prihodnost Evropske unije. Donald Trump in Joe Biden pa sta uničujoče orkane, ki divjajo po ameriški celini, izkoristila za medsebojni politični obračun; tudi o tem v Labirintih sveta.
Bejrut gori, Izrael sporoča, da se bo maščeval za iranski raketni napad. Generalni sekretar Združenih narodov je tam nezaželena oseba. Kot da je prvi človek svetovne organizacije le naključni podnajemnik na newyorški vzhodni reki in je že zdavnaj dvignil roke tudi od Ukrajine. Tam ruski agresor niza uspehe. Kot da je delo ustanoviteljev Združenih narodov ali tvorcev helsinške listine bilo zaman. Evropski volivci se obračajo proti desni. Če verjamemo dominatnim medijem, zaradi nestrpnosti. Če pa pogledamo množico spletnih portalov, je slika drugačna. Ljudje se bojijo vojne.
Med vse hitrejšim drsenjem bližnjevzhodne regije v spiralo nasilja in vojn so se svetovni voditelji za nekaj dni preselili v New York, kjer poteka letno zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov. Še nikoli nismo tolikokrat slišali besed mir, zaupanje in sodelovanje kot zdaj. Toda koliko države v geostrateški tekmi za prevlado sploh še puščajo prostor diplomaciji?
Ob izjemno visokih temperaturah Sredozemskega in tudi Črnega morja je srednjo Evropo zajel ciklon Boris in povzročil zgodovinske poplave. Na takšne dogodke se moramo v resnici začeti navajati in prilagajati. O blaženju podnebnih sprememb se medtem govori vse manj, še zlasti pa je očitno to, da se tudi naredi zelo malo. Kako bo svoje delo na tem področju nadaljevala nova Evropska komisija? Prvi koraki ne zbujajo velikega optimizma. Še več pesimizma zbuja razvoj dogodkov na Bližnjem vzhodu.
Neveljaven email naslov