Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
59 epizod
59 epizod
Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi.
"Živel sem samo od teatra in za teater," je ena osrednjih misli Večera umetniške besede, v katerem ima glavno vlogo dramski igralec Janez Albreht. Te dni je minilo sto let od njegovega rojstva in ob tej priložnosti ponavljamo Večer, ki je nastal pred petnajstimi leti. Takrat je umetnik interpretiral odlomke iz Brižinskih spomenikov, Pohujšanja v dolini Šentflorjanski Ivana Cankarja, Mlade Brede Daneta Zajca, Ciganov Ludveta Potokarja in Milo za drago Williama Shakespearja v prevodu Mateja Bora, Shakespearjev 18. sonet v prevodu Janeza Menarta ter Čakajoč na Godota Samuela Becketta, prevod Franceta Jamnika. Janez Albreht je umrl 1. marca 2013. Interpreta: Janez Albreht in Stane Sever, glasbena oprema: Sara Železnik, ton in montaža: Mirko Martinšek, režija: Jože Valentič, urednica oddaje: Tadeja Krečič. Posneto leta 2010. Redakcija ponovitve Staša Grahek.
Literarni večer ob 120. obletnici smrti namenjamo znamenitemu francoskemu avtorju Julesu Vernu. Danes ga opisujemo kot očeta znanstvene fantastike in skoraj 180 let let po izidu knjige Pet tednov v balonu še vedno strmimo nad njegovo neverjetno sposobnostjo pogleda v prihodnost. Junaki Vernovih romanov plujejo pod morsko gladino, se odpravijo na luno in v sredino Zemlje, ob vseh razburljivih dogodivščinah pa vedno najdejo čas tudi za dober obed. Vabimo vas k poslušanju komično-slastnih odlomkov pustolovcev iz Vernovih romanov, ki jih je za oddajo z naslovom Mož, ki je zrl v prihodnost pripravila Mateja Perpar. Odlomke iz romanov Potovanje na luno, Bajna dediščina, Otroka kapitana Granta in Skrivnostni otok so prevedli Ivan Črnagoj, Bogo Stopar, Anton Bajec in Janez Gradišnik, interpretirajo dramski igralci Sabina Kogovšek, Blaž Šef, Primož Pirnat in Lotos Šparovec, bereta Ivan Lotrič in Maja Moll, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonska izvedba Nejc Zupančič, režija je Igor Likar. Oddajo je leta 2012 pripravila Mateja Perpar. Urednika oddaje Matej Juh in Petra Tanko.
Človek na razpotjih časa, kot je naslov tematskega sklopa za letošnji maturitetni esej iz slovenščine, je tudi stalna tema literarnih del Draga Jančarja. V romanu z naslovom 'In ljubezen tudi' sta osebno doživljanje in delovanje protagonistov postavljeni v burno dogajanje v Mariboru med drugo svetovno vojno in po njej. Oddajo bomo namesto v studiu ustvarili živo v dvorani Druge gimnazije v Mariboru, sledil ji bo še pogovor z mariborskimi in murskosoboškimi dijakinjami. Avtor scenarija Drago Meglič, igralec Branko Jordan, bralka Mateja Perpar. Režiser oddaje Klemen Markovčič, urednik oddaje Vlado Motnikar. glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Tonska realizacija: Matjaž Miklič, Urban Gruden, Miha Oblak. Produkcija 2025.
Na mednarodni dan frankofonije se posvečamo Léopoldu Sédarju Senghorju, senegelskemu pesniku, pisatelju in politiku, nekdanjemu predsedniku republike Senegal, ki je bil prvi izvoljen na demokratičnih volitvah. Prav Senghor je bil eden izmed zagovornikov frankofonije, gibanja, ki povezuje kulture in narode na francoskih govornih območjih, razumel pa ga je tudi kot politično zvezo teh držav. Léopold Sédar Senghor je bil eden najpomembnejših afriških književnikov vseh časov, kot prvi temnopolti ustvarjalec pa je postal tudi član Francoske akademije. Literarni večer je pripravila Nadja Dobnik. Prevajalca sta Aleš Berger in Nadja Dobnik, bralca Maja Šumej in Igor Velše, igralca Marko Mandić in Željko Hrs, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiser Igor Likar, urednica oddaje pa Tadeja Krečič Scholten. Produkcija leta 2006.
Pisatelj in publicist Beno Zupančič se je rodil 22. marca pred 100 leti v Sisku. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, med drugo svetovno vojno je bil aktivist OF, zato so ga Italijani poslali v internacijo. Po vojni je maturiral, končal slavistiko ter delal kot novinar, urednik in politik. Kmalu po vojni je začel objavljati realistično prozo, v poznejših delih se je bližal modernizimu. Umrl je leta 1980. Avtorica scenarija dr. Helga Glušič Krisper, interpretacija Boris Kralj, Stannia Boninsegna in Vojko Zidar, bralka veznega besedila Ivi Korošec, glasbena oprema Larisa Vrhunc, ton in montaža Jure Culiberg, režija Irena Glonar. Produkcija 1990. Redakcija France Vurnik in Staša Grahek.
Kir Buličjov (1934–2003, s pravim imenom Igor Vsevolodovič Možejko) je bil priljubljen sovjetski in ruski pisatelj znanstvene fantastike. Ustvaril je pester opus literarnih del za otroke, mladino in odrasle, po večini prozna besedila. Leta 1972 je Buličjov napisal kratko zgodbo Nina, v kateri se je poigral z virtualnim potovanjem skozi čas. Glavni junak Vadim Nikolajevič pokliče svojo prijateljico Nino, toda telefonske linije se skrivnostno prepletejo in na njegov klic se odzove druga Nina, 13-letna deklica z zelo nenavadnim govorjenjem. Tudi njegovi nadaljnji poskusi, da bi priklical "svojo" Nino, se iztečejo v pogovore s to deklico. Kar nekaj nesporazumov potrebujeta, preden doumeta in se bolj ali manj sprijaznita s tem, da so se z njima poigrale muhaste temporalne silnice. Prevajalec in avtor priredbe Aleš Učakar. Nastopajo: Vadim Nikolajevič: Blaž Šef, Nina, deklica: Anja Novak, Ženski glas: Anamarija Štukelj Cusma, Odrasla Nina: Sabina Kogovšek, Mama: Sabina Kogovšek, Sosed: Željko Hrs, Soseda: Vesna Jevnikar. Režija Saška Rakef, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, fonetična oprema Mateja Juričan, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Tennessee Williams (1911-1983) velja za enega najpomembnejših ameriških pisateljev dvajsetega stoletja. Matej Juh ga predstavlja kot pisca kratke proze, ki ni tako široko znana kot njegova dramatika, je pa vseeno zanimiva in vznemirljiva. V oddajo je vključil odlomke iz treh Williamsovih zgodb: Veliki črnec: idila z Misisipija, Trije igralci poletne igre in Pesek – vse je sam tudi prevedel. Interpretirajo dramski igralci Judita Zidar, Pavle Ravnohrib in Marko Mandič, vezno besedilo bere Renato Horvat, glasbena oprema Marko Stopar, zvok in montaža Miro Marinšek, režija Ana Krauthaker, urednici oddaje Staša Grahek, Tesa Drev Juh. Produkcija 2004.
Literarni večer namenjamo italijanskemu romantičnemu pesniku, pisatelju in tragedu Alessandru Manzoniju. Rodil se je 7. marca 1785 v Milanu, tam je leta 1873 tudi umrl. Njegovo osrednje delo je roman Zaročenca, ki ga imamo v kar dveh slovenskih prevodih – Andreja Budala in Jaše Zlobca. Zgodovinska podlaga romana je kuga, ki je okoli leta 1630, v obdobju tridesetletne vojne, pustošila okoli Milana. Opis nalezljive bolezni po izkušnji nedavne pandemije zveni presenetljivo živo, tudi odziv ljudi na bolezen v sedemnajstem stoletju ni bil zelo drugačen kot v enaindvajsetem. Tanja Viher je v Literarni večer vključila odlomka iz romana Zaročenca ter izbor Manzonijeve poezije. Avtorica Tanja Viher, prevajalci Andrej Budal in Jaša Zlobec (Zaročenca), Alojz Gradnik (Peti maj) in Vinko Beličič (Binkošti), interpreta Boris Juh in Slavko Cerjak, bralca Simona Juvan in Ivan Lotrič, glasbena oprema Peter Čare, ton in montaža Staš Janež, režija Gregor Tozon. Posneto leta 1985. Redakcija: Vida Curk in Staša Grahek.
Francoskega pesnika, dramatika in esejista Paula Claudela smo pri nas najprej spoznali na gledaliških odrih, s knjižnima izboroma poezije in dramskih besedil pa šele v devetdesetih leth, štiri desetletja po smrti. Njegova dela zaznamuje simbolizem in pozneje predvsem versko čutenje. Avtorica oddaje Bojana Beltram Kovačevič, prevajalca Bojana Beltram Kovačevič in Marko Marinčič, igralci Pavle Ravnohrib, Sabina Kogovšek in Branko Jordan, bralca Lucija Grm in Ivan Lotrič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Jure Culiberg. Režiserka: Irena Glonar. Oddaja je bila posneta aprila 2012.
Romanizirane biografije znanih umetnikov so med bralci priljubljena zvrst, predvsem zato, ker o posameznem ustvarjalcu že marsikaj vemo in ker nas zanima, kaj nam bo pisec o njem odkril novega, nam morda še bolj približal njegovo delo, ju uvrstil v zgodovinski kontekst, ki smo ga spregledali. V zadnjem času lahko v slovenščini beremo več takih del, na primer Papirnata mesta kanadske avtorice Dominique Fortier, ki osebno zgodbo prepleta z življenjem Emily Dickinson, pa romana Melanholija 1 o norveškem slikarju Larsu Hertervigu Jona Fosseja ter Ti si rekel nizozemske avtorice Connie Palmen o usodi Sylvie Plath in Teda Hughesa. Lani pa je v zbirki Klasična Beletrina izšel tudi nov prevod romana o slikarju Pietru Brueglu starejšem, ki ga je napisal flamski avtor Felix Timmermans. Ta velja za enega glavnih predstavnikov flamskega realističnega "kmečkega romana", kot pravi avtorica Literarnega večera in prevajalka Mateja Seliškar Kenda, ki je za oddajo izbrala nekaj značilnih odlomkov iz omenjene Timmermansove romanizirane biografije flamskega slikarja. Avtorica scenarija in prevajalka Mateja Seliškar Kenda, urednik oddaje Matej Juh, igralec Matej Puc, bralca Aleksander Golja in Maja Moll glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režiser: Klemen Markovčič Produkcija 2025.
Etična vprašanja o posameznikovih odločitvah in dejanjih, ki jih v zbirki Strah in pogum odstreta prvi noveli Temna stran meseca in Blažena krivda, se v zadnjih dveh z naslovoma Ogenj in Črna orhideja še stopnjujejo. Koliko je posameznik v vojni izpolnjevalec ukazov in koliko samostojna osebnost? Koliko osebnim prepričanjem iz mirnih časov se mora v skrajnih razmerah odpovedati za dosego ciljev in preživetje skupnosti? Scenaristka je Tanja Žavbi, igralec Matej Puc, bralka Mateja Perpar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar. Režiser je Klemen Markovčič. Oddaja je bila posneta januarja 2025.
Kocbekove novele iz leta 1951 se natančno ujemajo z naslovom tematskega sklopa letošnjih maturitetnih esejev Človek na razpotjih časa – izpostavljajo etične dileme in odločitve, ki jih mora sprejeti posameznik v časih, ko posameznik ne velja kaj dosti. Literarna oddaja o prvih dveh novelah Temna stran meseca in Blažena krivda je bila v živo ustvarjena v prostorih Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra v Kamniku, po oddaji pa so dijaki v prostem pogovoru razmišljali o vprašanjih, ki jih odpira Kocbek. Scenarij Tanja Žavbi, igralec Matej Puc, bralka Mateja Perpar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Režiser: Klemen Markovčič. V pogovoru sodelujejo dijaki Larisa Vrečar, Žan Gerič in Manca Kos .
Oddaja ob maturi 2024. Naslov tematskega sklopa 'Ujeti ali svobodni' nazorno opisuje stanje v družbi - nekje od daleč se morda svetlika privid sanjske prihodnosti, a ujetost skladiščnih delavk v suženjski vsakdanjik je očitna. Scenarij Nejc Rožman Ivančič, igralki Barbara Cerar in Gaja Filač, bralec Renato Horvat. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režija: Klemen Markovčič. Posneto leta 2024.
"O Goga, Goga, čudovito mesto! Človek sovraži to dolgočasje, bolan je od zaprašenih sob; toda če odhaja v svet, se ne sme mnogo ozirati – izstopil bi sicer z voza in ostal za zmeraj." Mogoče pa je Goga kako drugo mesto, kjer je prav tako hudo po sobah? In meščani – so se sposobni osvoboditi travmatične ujetosti v preteklost? Grumova drama Dogodek v mestu Gogi je skoraj sto let po nastanku še vedno enako aktualna, najsi spremljamo njeno konkretno zgodbo ali pa v njej prepoznavamo brezčasne osebne stiske in splošno stanje duha. Groteska brez zunanjega dogajanja ali značilnega dramskega konflikta, a s toliko več zavrte notranje napetosti, je ena izmed štirih dramskih besedil, predvidenih za maturitetni esej 2024. Avtorica oddaje je Iva Ciglar. Igralci: Violeta Tomič, Mojca Ribič, Božo Vovk, Milan Štefe, Damjana Černe in Ivan Rupnik, bralca Maja Šumej in Matjaž Romih. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Jure Culiberg, asistent zvoka Sandi Zgonc. Režiser Jože Valentič. Leto produkcije: 1999.
Cikel Ars teatralis se z literarnim večerom, posvečenim 100. obletnici rojstva pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika - Kajuha vrača na odrske deske Male dvorane Slovenskega stalnega gledališča v Trstu z neposrednim radijskim prenosom na programu Ars in Radiu Trst A.Večer se začne s Slutnjo, verzi še ne šestnajstletnega mladeniča, ki so nastali v viharnih predvojnih časih, leta 1938. Pesnik, ki se je izražal s številnimi psevdonimi, med njimi kot Karli, Jernej Puntar, Blaž Burjevestnik, Kajuhov Tonč in končno Kajuh, je bil rojen v Šoštanju, mestu z največjo tovarno usnja na Balkanu, z obubožanim delavstvom, s premožnimi trgovci, revnimi kmeti in precej močno nemškutarsko manjšino. To okolje ga je kot rahločutneža navdalo z iskreno in nadčasovno človečnostjo. V njegovi poeziji zasledimo prepletanje lirike socialnega realizma s stilističnimi prvinami ekspresionizma. Pogosto se usmerja v človekovo notranjost, k čustvom in mislim, in čeprav zna biti abstrakten, je hkrati razumljiv, preprost. Predvojno motiviko pozneje preobrazi v partizansko liriko in postane njen najpomembnejši slovenski predstavnik. Kot zapiše scenarist dogodka Vlado Vrbič, "šestnajstletnik obsoja socialne krivice, šestnajstletnik, sedemnajstletnik, osemnajstletnik, devetnajstletnik, dvajsetletnik ljubi in kliče k uporu. Enaindvajsetletnik je izkrvavel med svojimi verzi: toda za kar sem umrl, bilo je premalo umreti. Vse to je Kajuh." Režiser Alen Jelen, ki je tudi idejni vodja radijsko-gledaliških srečevanj Ars teatralis, v ospredje postavlja Kajuhovo poezijo in nekakšen sprehod skozi njegovo ustvarjanje, ki je odrsko in radijsko intimen. Tu so na primer pesmi Novoletni sonet, Kadar padajo snežinke, Večerna impresija, Divje kakor lačni psi, Pesem talcev, Ne joči, mati, Ob slovesu, Dekle v zaporu in cikel Ljubezenske. Pa pisma, med njimi dopisovanje z materjo in njegovo ljubeznijo Silvo Ponikvar. Nastopajo igralci Iztok Mlakar, Dušanka Ristić, Lara Wolf, Mak Tepšić, Danijel Malalan in povezovalka Tamara Stanese. Kajuhove besede, misli, občutja dopolnjuje glasba, z njo večer povežeta violončelistka Andrejka Možina in tolkalec Marko Jugovic.Dogodek pripravljajo program Ars Radia Slovenija, SSG Trst, Gledališče Koper, SNG Nova Gorica, Slovenski klub Trst in Radio Trst A.
Nora Helmer, posameznica, ki se je iz moževe (in še prej očetove) lepe lutke z natančno določeno vlogo v družini in družbi prebudila v samozavestno žensko, ki zahteva enakopraven položaj v zakonu, je prav gotovo ena izmed »žensk na odru sveta«, kot je naslov tematskega sklopa za maturitetni esej 2023. Osrednje poudarke drame je za literarni večer pripravil Andrej Koritnik, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Vič. Literarni večer bo v živo izveden na 38. Slovenskem knjižnem sejmu, sledil pa mu bo pogovor o Nori z dijaki, ki ga bo vodil urednik oddaje Vlado Motnikar. Režiserka: Saška Rakef PerkoIgralci: Tjaša Železnik, Matej Puc, Sabina Kogovšek in Željko Hrs
Slovenska reformacija je bila prelomno obdobje, ki je s prvimi petdesetimi tiskanimi knjigami v slovenščini (od abecednika do prevoda celotnega Svetega pisma, pesmaric, pravnega dela in slovnice) postavilo ne le temelj, ampak tudi zidove slovenskega knjižnega jezika. Trubarja in slovensko reformacijo v oddaji predstavlja Saša Pergar. Interpretirajo: Aleš Valič, Brane Grubar in Blaž Šef Režiserka: Ana Krauthaker Napovedovalca: Jasna Rodošek, Ivan Lotrič Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Nejc Zupančič Leto produkcije: 2017
Francis Scott Fitzgerald (1896–1940) je v Velikem Gatsbyju, velikem romanu ameriške književnosti iz dvajsetih let 20. stoletja, prikazal vso plehkost tedanje visoke družbe, tako stare aristokracije kot novodobnih povzpetnikov, ki se na poti do uspeha brez zadržkov odločajo za močno sumljive bližnjice. Roman se začenja z očetovim nasvetom: 'Kadar bi koga kritiziral, pomisli, da vsi niso uživali takih ugodnosti, kot si jih imel ti.' Nato pa se potopimo v pripoved o svetu razkošnega blišča in človekove notranje bede, o povzpetništvu in hoji prek drugih ljudi, o hlepenju po nedosegljivi ljubezni in neuresničljivih ameriških sanjah ter o osebnih tragedijah. Zelena lučka, ki na drugi strani zaliva obljublja ljubezensko in družbeno srečo, ugasne. Poudarke maturitetnega branja bomo slišali v Literarnem večeru, ki ga je Program Ars organiziral v sodelovanju z Gledališčem Koper. Večeru v Mali dvorani gledališča je sledil še pogovor z dijaki Gimazije Koper. Scenarij: Marjetka Krapež Prevod: Tomaž Metelko Interpret: Rok Matek Režija: gledališka režija Renata Vidič, radijska režija Alen Jelen Napovedovalka: Eva Longyka Marušič Glasbenik: Robert Vatovec Tonska mojstra: Urban Gruden in David Lap Redaktor in moderator: Vlado Motnikar
Pisatelji slovenskega realizma so pogosto segali po snov v preteklost, vrh pa je tovrstna proza dosegla z Ivanom Tavčarjem in njegovim zadnjim romanom Visoška kronika. Pisatelj v njem prikazuje življenje na premožnem posestvu v 17. stoletju, v času, v katerem še odmevata reformacija in tridesetletna vojna. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura - O, literatura! pripravila Bernarda Pavlovec Žumer, profesorica slovenščine na Gimnaziji Škofja Loka.
V prvem delu romana Lojzeta Kovačiča Prišleki smo spremljali fanta iz narodnostno mešane družine, ki se je iz Basla v Švici preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko in nato v Ljubljano. V drugem delu se je fant že nekoliko prilagodil novemu okolju, a se je tudi pri nas začela 2. svetovna vojna. Oddajo je leta 2010 pripravila Nada Barbarič. Odlomke je interpretiral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Maja Moll. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Mirko Marinšek in Vladimir Tušek. Režija: Grega Tozon.
Neveljaven email naslov