Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
336 epizod
336 epizod
Obrazi sosednje ulice je portretna oddaja, njeni gostje pa so optimistični, pogumni, kritični in nekoliko drugačni, včasih tudi samosvoji. Vsi prihajajo s Štajerske, z vseh vetrov, s svojim pogledom na življenje in izkušnjami nas bogatijo, opogumljajo ter širijo naša obzorja.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je strokovnjakinja za promet doktorica Chiara Gruden iz mariborske Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo. Z gostjo iz slovensko-italijanske družine v okolici Trsta smo govorili o njenem delu pa tudi o življenju zamejskih Slovencev.
Nataša Kramberger je ena od prejemnic nagrade Prešernovega sklada; prejela jo je za esejistični roman Po vsej sili živ. Pisateljica, kolumnistka in kmetovalka del leta preživi v Berlinu, del leta pa na svoji biodinamični kmetiji v Jurovskem dolu v Slovenskih Goricah. Pogovor smo posneli lani spomladi, ko je v Mariboru predstavila omenjeno knjigo, za katero strokovna komisija za Prešernove nagrade pravi, da je univerzalno delo, saj avtorica v njej ne upoveduje le lastne izkušnje, ampak pripoveduje o stvarnosti zemlje in planeta.
Mariborčan Marko Košir je kot diplomirani inženir strojništva v nekdanjem TAMu projektiral vozila. Iz otroške radovednosti se je razvilo poznavalstvo železnic, ki je v navezi s strokovnostjo in osebnostno širino ustvarilo odličnega sogovornika – ne le na to temo. „Železniška povezava med Hodošem in Holmcem“, je naslov njegove nove knjige, v kateri se podrobno ukvarja z železniškimi progami iz časa avstro-ogrske monarhije do današnjih dni, ko se odvijajo spremembe, ki jim Slovenija le mukoma sledi. Je pa Marko zaljubljen v dramsko umetnost in klasično glasbo, kar odpira povsem nove horizonte.
Mišel Ristov je morda najbolj znan socialni delavec pri nas. Odigral je ključno vlogo pri reševanju statusa izbrisanega človeka, dal odpoved v UKC Maribor in že piše knjigo o delovnih letih, polnih absurdnih izzivov. Izhod iz težkega otroštva je iskal v glasbi in športu in ima DNK humanitarca. (foto: Simon Zimič)
Naša sogovornica v oddaji Obrazi sosednje ulice je upokojena učiteljica Nežka Lubej, avtorica prvega priročnika za vodje otroških folklornih skupin, ki pri osemdesetih še vedno sodeluje tudi s Folklornim društvom Lancova vas. Zaradi iskrene ljubezni do ljudskega izročila razdalja od Maribora do tja zanjo ni ovira.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila svetovna prvakinja v fitnesu, osebna trenerka, prehranska svetovalka, profesionalna plesalka, tudi diplomirana inženirka konfekcije in dizajna Tina Dukič Žižek. Govorili smo o športu, profesionalnem fitnesu, pa tudi novoletnih o zaobljubah in vsem potrebnem, da ohranimo motivacijo in disciplino za osebnostno rast.
Gostja tokratne oddaje Obrazi sosednje ulice se je rodila v Makedoniji mami Slovenki in očetu Makedoncu, pred približno petnajstimi leti pa se je preselila v Slovenijo. Tamara Ribarska v Mariboru dela kot zobozdravnica, sicer pa je tudi nekdanja reprezentantka v karateju, zdaj pa navdušena motoristka in popotnica.
Slovenija je Ano Karneža spoznala, ko se je 16-letna s petjem izkazala na šovu talentov in pozneje na Slovenski popevki. Medtem je diplomirala v dramski igri na znameniti ameriški umetniški šoli Juilliard v ZDA. Ujeli smo jo, še preden je za nekaj dni odpotovala v Nepal na poroko sošolke iz New Yorka, zdaj pa že pripravlja kovčke za vrnitev v Ameriko. Tam jo čakajo avdicije in učenje hladnokrvnosti ob zavedanju, da vsaka ne bo uspešna. Ana za zdaj namerava ostati v Ameriki, saj uživa v samostojnosti in je radovedna, kaj ima življenje zanjo še pripravljeno. (foto: Thomas Brunot)
V portretni oddaji Obrazi sosednje ulice predstavljamo upokojenega vsestranskega glasbenika in pedagoga Ota Vrhovnika. Kot virtuoza klasičnega saksofona ga poznajo širom po svetu… Sodeloval je z različnimi uglednimi orkestri – tudi z Dunajskimi in Berlinskimi filharmoniki, vrsto let je bil redni profesor za klasični saksofon na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Slišali smo kako je kmečkega fantiča z Otiškega vrha pri Dravogradu, ki se je najprej izučil za kovinarja, izjemen glasbeni talent in volja študijsko peljala preko Maribora, Pariza, Graza do zaslužnega profesorja te znamenite dunajske glasbene šole…
V tokratni portretni oddaji Obrazi sosednje ulice predstavljamo upokojenega vsestranskega glasbenika in pedagoga Ota Vrhovnika. Kot virtuoza klasičnega saksofona ga poznajo širom po svetu… Sodeloval je z različnimi uglednimi orkestri – tudi z Dunajskimi in Berlinskimi filharmoniki, vrsto let je bil redni profesor za klasični saksofon na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Slišali bomo kako je kmečkega fantiča z Otiškega vrha pri Dravogradu, ki se je najprej izučil za kovinarja, izjemen glasbeni talent in volja študijsko peljala preko Maribora, Pariza, Graza do zaslužnega profesorja te znamenite dunajske glasbene šole… Tehnična izvedba Zoran Perko.
Gostja tokratnih Obrazov sosednje ulice je bila dijakinja II. Gimnazije v Mariboru, ki živi svoje otroške sanje. V času korone, ko so bile vse športne aktivnost več ali manj prekinjene, je našla šport, ki se odvija na prostem, kjer omejitev ni bilo. Ob tem ji je pri razvoju pomagalo znanje iz ostalih veščin, ki jih je že obvladala, kot je na primer judo, pa boj za najvišja mesta v standardnih in latinsko ameriških plesih na državni ravni, in, odkrila je, ter se začela ukvarjati z rolkanjem. Je še vedno v rosnih najstniških letih, a z jasno začrtano prihodnostjo, v kateri bo skušala povezati učenje, znanje in šolanje z rolkanjem, zato si želi po opravljeni mednarodni maturi študij nadaljevati na Nizozemskem, kjer bi lahko obe stvari uspešno kombinirala.
Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je zgodovinar David Hazemali, član Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Hazemali je pred kratkim za doktorsko disertacijo z naslovom 'Slovenski Američani, Združene države Amerike in prva svetovna vojna' prejel tudi nagrado Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Z gostom smo se pogovarjali o njegovih dognanjih.
Lutkovno gledališče Maribor praznuje 50.obletnico profesionalnega delovanja. Jubilej praznujejo z uprizoritvijo najboljših lutkovnih predstav in se poklanjajo izjemnim lutkarjem, ki so soustvarjali lutkovno umetnost v Mariboru in v slovenskem prostoru. Lutkarje povezuje ljubezen do lutk, želja po raziskovanju vizualne plati lutkovne umetnosti, pogosto tudi osebna skromnost, pravi umetniška vodja in direktorica mariborskega lutkovnega gledališča Katarina Klančnik Kocutar. Lutkarji je predana že četrt stoletja, in za vedno. O ustvarjanju lutkovne umetnosti v mariborskem lutkovnem gledališču pripoveduje v oddaji Obrazi sosednje ulice.
V oddaji Obrazi sosednje tokrat gostimo glasbenico, muzikologinjo, pisateljico in profesorico na mariborski Pedagoški fakulteti Majdo Eržen Novak. Kot skladateljica je izdala več zbirk pesmi za otroke, s pesmimi pa opremi tudi svoje pravljice. Njene Lisičje pravljice so bile izbrane za radijsko oddajo Lahko noč otroci, pred kratkim pa je izdala novo božično pravljico.
Upokojeni zdravnik Elko Borko se je rodil v Mariboru dober mesec dni po atentatu na kralja Aleksandra Karadjordjevića, doživel izgnanstvo v Srbijo, kjer je končal osnovno šolo in pred sedemdesetimi leti maturiral in pred petinšestdesetimi sklenil študij medicine v Ljubljani. Deloval je na področju ginekologije in porodništva, bil predstojnik oddelka tedaj še Splošne bolnišnice v Mariboru ter univerzitetni učitelj na medicinskih fakultetah v Ljubljani in v Mariboru. Še vedno z izjemno energijo vodi Medikohistorično sekcijo Slovenskega zdravniškega društva.
Pred največjim vinogradniškim praznikom, martinovim, je bila gostja oddaje Obrazi sosednje ulice direktorica mariborskega Vinaga, Maruša Švelc. Notranjka je v eni največjih in najstarejših, pa tudi najlepših vinskih kleti v Evropi videla poslovno priložnost. Mariborčani so se začeli vračati v znameniti Vinag, medtem pa so novi lastniki vztrajali in prenovili celostno podobo blagovne znamke, odprli bistro in začeli organizirati najrazličnejše dogodke.
Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je bil Branko Vrblač - Vrba, številnim Mariborčanom bolj znan kot Marija Hobotnica. Pod tem imenom namreč od leta 2013 upravlja facebook profil, ki mu je botrovalo takratno dogajanje na mariborski občini. Po tem ko je profil Marije Hobotnice lani spomladi za nekaj časa utihnil, se je Branko Vrblač – Vrba pred slabim letom na njem oglasil z novico, da je oslepel. Od takrat so njegove objave namenjene predvsem opozarjanju na težave invalidov.
V oddajo smo povabili tudi mariborskega podjetnika Marka Verdeva. V knjigi z naslovom GOVORIM je v soavtorstvu s pisateljem Davorinom Lenkom popisal svoje razgibano življenje, ustvaril analizo svojega življenja in morda priročnik za druge. Kot direktor je uvedel inovativni slog vodenja in ima tudi poseben osebni slog, tri sinove in moža, pozna vzpone in padce, povezane s stigmami in tabuji - spolno usmerjenostjo, uporabo drog, okužbo z virusom HIV in duševno boleznijo.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je profesorica angleščine, glasbenica, pesnica, popotnica in umetnica – Andreja Vidmar. Lani je izdala svoj pesniški prvenec, v poučevanje vključuje različne kreativne pristope, za nas je opisala tudi izkušnjo dela v begunskem centru v Ugandi, ki jo je nedvomno spremenila.
V tokratni oddaji Obrazi sosednje ulice smo gostili priznanega dramatika, pesnika, pisatelja in scenarista Roka Vilčnika – rokgreja. V pogovoru smo raziskovali njegovo bogato ustvarjalno pot, od zgodnjih radijskih dram do odmevnih gledaliških predstav in glasbenih projektov. Dotaknili smo se tudi njegovega pisanja za televizijo, sodelovanja z glasbeniki ter vpliva očetovstva na njegovo delo. Z nami je delil zanimive anekdote in razmišljanja o umetnosti, ki so oblikovala njegovo izjemno kariero.
Neveljaven email naslov