Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
4 epizod
4 epizod
Operni iztek četrtkove jutranjice prinaša antropološki, literarni, tehnični, politični in sociološki pogled na to obliko glasbenega ustvarjanja.
Z Mesečnico si je Vincenzo Bellini dokončno utrdil sloves enega izmed skladateljskih zvezdnikov belkanta 19. stoletja, vendar ni bila njegova prva izbira. Ko sta poleti leta 1830 on in njegov libretist Romani po Kapuletih in Montegih iskala snov za novo opero, sta se namreč ogrela za Hugojevo dramo Ernani, petdejanko, ki je krstno uprizoritev doživela februarja istega leta v Parizu in seveda izzvala navdušenje, saj je bilo v Franciji takrat spet revolucionarno vrenje. Dežela je po julijski revoluciji leta 1830 postala zbirališče revolucionarjev in političnih preganjancev iz vse Evrope, med njimi kajpada tudi italijanskih, katerih politične akcije so vključevale zahtevo po zedinjeni Italiji.
Dandanašnji poslušalec ima sicer včasih težave z obiljem precej podobnih in preprosto umerjenih orkestralnih pasaž, bombastičnih zborov ter teatralnih izbruhov solistov, toda ti elementi kljub vsemu ne zasenčijo vseh tistih brezštevilnih strani v njegovih opernih partiturah, ki dokazujejo, da je bilo – kot je po skladateljevi smrti zapisal Richard Wagner – Vincenza Bellinija eno samo veliko srce.
Oddaja prinaša pregled sredstev, s katerimi so operni skladatelji iz obdobja od 18. do 20. stoletja dosegali komični učinek.
Partitura Čarodejke (štiridejanke Petra Iljiča Čajkovskega) je precej bolj zapletena od Onjeginove, v njej pa je skladatelj v izvrstnih melodičnih linijah izrisal tako poetično kot povsem običajno govorico.
Neveljaven email naslov