Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
48 epizod
48 epizod
Ob petkih besedo predamo poslušalkam in poslušalcem Radia Koper. Vsak teden namreč preverimo mnenje na izbrano temo ter se o tem pogovorimo v jutranjem programu.
Duševno zdravje mladih je tema, ki postaja vse bolj pereča. Raziskave kažejo, da se stiske med mladimi povečujejo – vse več jih poroča o anksioznosti, depresiji in občutkih osamljenosti. Kaj mlade žene v stisko? So to pritiski šole, družbe in socialnih omrežij? Ali pa posledice pandemije, ki je za mnoge pomenila izgubo varnosti in socialnih stikov? Eden največjih generatorjev duševnih stisk pa je tudi nasilje – tako fizično kot psihično. Na RTV Slovenija smo ravnokar zaključili s kampanjo "Odpikajmo nasilje", katere glavni cilj je bil spodbuditi mlade in odrasle, da jasno izrazijo svoje nestrinjanje z nasiljem in se ob njem tudi odzovejo. V petkovi anketi smo raziskali, kako mladi doživljajo svoje duševno zdravje in osebne stiske svojih vrstnikov.
Spanje je ena izmed temeljnih potreb vsakega človeka, a pogosto ga jemljemo kot samoumevnega ali celo kot nekaj, kar lahko žrtvujemo za druge obveznosti. V sodobnem hitrem tempu življenja, polnem stresa, digitalnih motenj in neprestanih obveznosti, kakovosten spanec pogosto ni več prioriteta. A številne raziskave potrjujejo, da je prav dober spanec ključen za fizično in duševno zdravje ter splošno kakovost življenja. Ste vedeli, da povprečen človek prespi približno tretjino svojega življenja? Potrebe po spanju se spreminjajo skozi življenje. Na primer, novorojenčki spijo več ur kot odrasli, medtem ko se starejši pogosto zbujajo in spijo manj. Koliko ur na noč spite? Se zbujate spočiti ali z občutkom, da bi potrebovali še nekaj ur spanca? Ali si vzamemo dovolj časa za počitek? Kaj nas najbolj ovira pri dobrem spancu? O tem smo govorili v petkovi anketi!
Obcestni oglasni panoji so del vsakdanjega življenja. V mestih, ob avtocestah in regionalnih cestah nas nagovarjajo s prodajnimi sporočili, političnimi kampanjami in obvestili o dogodkih. A čeprav so namenjeni privabljanju pozornosti, se vedno bolj postavlja vprašanje – ali ne pritegnejo preveč pozornosti, še posebej pri voznikih? Ste že kdaj med vožnjo ujeli svoj pogled na velik, svetleč oglasni pano ob cesti? Niste edini! Anketa Agencije za varnost prometa je pokazala, da večina voznikov obcestne oglase zaznava kot moteče, še posebej tiste, ki so svetlobni, premikajoči ali vsebujejo dolga besedila. Nekateri menijo, da bi jih morali strožje regulirati ali celo prepovedati, spet drugi v njih ne vidijo težave. Kaj pa vi? So oglasni panoji zgolj del sodobnega oglaševanja ali resen varnostni problem? O tem smo govorili v petkovi anketi!
Pametni telefoni so postali naši stalni spremljevalci – pri delu, doma, med druženjem in celo na cesti. A prav tam, kjer bi morali biti najbolj pozorni, nas pogosto najbolj zamotijo. Pešci, ki buljijo v zaslon in ne opazijo rdeče luči. Vožnja z eno roko, ker druga drži telefon. Digitalni zombiji so vsepovsod - na pločnikih, prehodih in celo za volanom. Se zavedamo, kako tvegano je to početje? So pametni telefoni postali nevarnejši od nepazljivosti? Kako pogosto sami preverjate zaslon med hojo ali vožnjo? O tem smo govorili v petkovi anketi!
Pred petimi leti, v začetku leta 2020, se je svet soočil z enim največjih izzivov sodobnega časa – pandemijo covida-19. Virus SARS-CoV-2, ki so ga konec leta 2019 odkrili na Kitajskem, je v nekaj mesecih prerasel v globalno krizo, ki je močno vplivala na vsakdanje življenje, gospodarstvo in družbo kot celoto. Ulice so bile prazne, pekarne brez kvasa, trgovine brez toaletnega papirja. Domači kavči pa so postali improvizirane pisarne in učilnice. Masko si pozabil doma, potem pa ugotovil, da jo imaš že na obrazu. Ja, pandemija covida-19 je bila nenavaden čas, poln izzivov, pa tudi novih navad, ki so nekatere ostale z nami do danes. V petkovi anketi smo raziskali, kako se je svet spremenil pet let po začetku pandemije. Kakšni so dolgoročni učinki, kaj smo se naučili in kaj bi raje pozabili?
Zimske počitnice so za mnoge sinonim za sprostitev, družinske trenutke in športne aktivnosti na snegu. Smučanje, deskanje, sankanje ali preprosti sprehodi po zasneženi pokrajini so priljubljeni načini preživljanja prostih dni. Stroški zimskega oddiha so v zadnjih letih občutno narasli. Smučarske vozovnice v večjih centrih dosegajo rekordne cene. Podražile so se predvsem smučarske vozovnice in nastanitve v gorah, recimo v Italiji in Avstriji. Pred leti so družine za petdnevni smučarski paket plačale približno 1500 evrov z vštetimi smučarskimi vozovnicami, danes pa cena za podobne počitnice znaša dobrih dva tisoč evrov brez vštetih smučarskih vozovnic. Namesto klasičnega smučarskega oddiha se vse več ljudi odloča za krajše izlete, cenejše destinacije ali celo drugačne oblike preživljanja prostega časa. Ob vedno višjih cenah se pojavlja vprašanje – si jih sploh še lahko privoščimo?
Ljubezen je bila od nekdaj ena največjih življenjskih skrivnosti, a način, kako ljudje iščejo partnerja, se je skozi čas močno spremenil. Če so nekoč zmenki potekali prek družinskih poznanstev, naključnih srečanj ali pisem, danes večina ljudi uporablja digitalne platforme. Danes je tempo življenja hitrejši, priložnosti za klasična srečanja pa manj. Tehnologija je omogočila stik z ljudmi izven običajnega socialnega kroga, pogosto na podlagi fotografij in kratkih opisov. Ne glede na to, ali prisegate na stare romantične geste ali na hitrost digitalnega sveta, je ključno, da v zmenkarijah ostanete zvesti sebi in svojim vrednotam. Spletni zmenki so postali nekaj povsem običajnega, a kljub temu ostajajo številna vprašanja – so odnosi danes res bolj površinski ali je digitalni svet le odprl več možnosti? Kako ste spoznali svojega partnerja? Ali ste že kdaj preizkusili spletno spoznavanje? Kaj menite, da je največja razlika med zmenkarijami nekoč in danes? To so bila vprašanja tokratne petkove ankete.
Hrvaška potrošniška platforma Halo, inspektore znova poziva k bojkotu trgovin zaradi vse višjih cen življenjskih potrebščin. Obenem pa vztrajajo naj za en teden hrvaški kupci bojkotirajo Lidl, Eurospin, DM ter izdelke, kot so kokakola, ustekleničena voda in detergenti. Prvi bojkot je močno zmanjšal promet trgovin, a trgovske verige cen ne nameravajo znižati. Pobuda se širi tudi v BiH, Črno goro in Slovenijo, kjer se na družbenih omrežjih pojavljajo pozivi k podobnim akcijam. Kako Slovenci razmišljamo o bojkotu? Bi bil učinkovit? Bi se mu pridružili? Ali cene življenjskih potrebščin naraščajo tudi pri nas? To je bila tema naše ankete.
V dobi digitalizacije, ko večino komunikacije poteka prek tipkanja na zaslone telefonov, tablic in računalnikov, se pogosto spregleda pomen pisanja z roko. Raziskave kažejo, da pisanje z roko aktivira dele možganov, ki so povezani s pomnjenjem, učenjem in ustvarjalnostjo. Pri pisanju z roko se misli oblikujejo drugače, pogosto bolj premišljeno in intuitivno. To je posebej pomembno pri ustvarjalnem pisanju, kot so pesmi, zgodbe ali osebni zapiski, kjer rokopis doda čustveno dimenzijo. Dnevnik, zapiski očetovih zgodb ali preprosta pisma lahko pomagajo pri izražanju in predelavi čustev. Fizični stik s papirjem in pisalom ustvarja občutek povezanosti, ki ga tipkanje ne more. Ker smo v bili tednu pisanja z roko, smo tudi petkovo anketo posvetili tej veščini. Poklicale so nas tudi Elvira, Magda in Leonarda.
V zadnjem času se vedno bolj pogovarjamo o pojavu, ki ga imenujemo gnitje možganov ali »brain rot«. Ta angleški izraz, ki ga je Oxford celo izbral za besedo leta, ponazarja miselno otopelost, ki nastopi kot posledica pretiranega spremljanja nezahtevnih vsebin, zlasti na spletu. Gre za pojav, ki je v veliki meri povezan z našim sodobnim načinom življenja in izjemno razširjenostjo družbenih omrežij. Na koncu je vse odvisno od naše sposobnosti samodiscipline. Koliko ur na dan vi preživite na družbenih omrežji ali pred zasloni? Morda je čas, da si zastavite to vprašanje in pretehtate, ali so vaše digitalne navade zares v ravnovesju.
Zima je tu in z njo hladnejši dnevi, manj sončne svetlobe ter več tveganj za bolezni, kot so prehlad in gripa. Virusi krožijo med nami bolj kot kadarkoli prej, kar poveča tveganje za okužbe. A čeprav se v tem obdobju bolezni ne moremo povsem izogniti, lahko veliko storimo sami za svoje zdravje. Zdrava prehrana, bogata z vitamini, zlasti vitaminom C, in minerali igra ključno vlogo pri obrambi pred virusi. Kako torej poskrbeti, da bomo v dobri formi tudi v najbolj kritičnih mesecih leta, smo vas spraševali v tokratni anketi.
Zdaj pa začnem zares! Takoj po novem letu bo pravi čas! Vam zveni znano? Marsikaj in marsikdaj si obljubimo in čakamo na tisti pravi dan za začetek. Novo leto se zdi primerna prelomnica. Vendar pa raziskave kažejo, da kar 80 odstotkov ljudi svoje novoletne zaobljube prekrši že do 1. februarja, uspešnih pri doseganju svojih ciljev pa je le osem odstotkov. Zakaj nam je težko vztrajati? Se da do cilja priti po lažji poti?
Kateri dogodek je zaznamoval leto 2024? In kateri je bil vaš najlepši trenutek v tem letu?
Prazniki so za mnoge čas topline, tradicije in druženja. Nekateri jih preživijo v krogu družine, ob vonju potice in okrašeni smrečici, drugi izkoristijo proste dni za pobeg v gore ali na potovanje. Morda pa je za vas božič le še en običajen dan brez posebnega pomena? V naši današnji anketi želimo izvedeti prav to - kako vi preživljate božične praznike? Katera božična jed je nepogrešljiva na vaši mizi? Ali v decembru občutite »praznični stres«? Ste med tistimi, ki radi obujajo stare običaje, pripravljajo jaslice in pojejo božične pesmi, ali iščete nove načine za praznovanje?
V prazničnem času, ko ulice zaživijo v soju luči in zvokih veselja, se pogosto pojavijo tudi moteči zvoki petard in drugih pirotehničnih izdelkov. Močni poki, svetlobni učinki so za nekatere nepogrešljiv del prazničnega vzdušja, za druge pa nezaželena motnja, ki povzroča strah in nelagodje. Pokanje petard sicer morda prinaša trenutke zabave, a lahko povzroči resne posledice. Poškodbe rok in oči, požari ter strah pri ljudeh in živalih so pogosti spremljevalci praznikov. Veterinarji opozarjajo, da se živali zaradi glasnih eksplozij pogosto prestrašijo, kar lahko vodi v beg ali celo poškodbe. Kje je meja med prazničnim vzdušjem in ogrožanjem varnosti? Kaj vam pomeni uporaba petard – je to tradicija, brez katere si praznikov ne predstavljate, ali bi lahko uživali tudi brez tega? Menite, da bi morala biti uporaba petard v prazničnem času strožje omejena ali prepovedana? Ali ste že kdaj imeli negativno izkušnjo s pokanjem petard? V zadnjih letih se zdi, da se vedno več posameznikov zaveda, da je mogoče pričarati čarobno praznično vzdušje tudi brez nepotrebnega hrupa in tveganja. Pa je res tako? Več v tokratni anketi.
December je čas obdarovanja, ko nas obiščejo trije dobri možje, prvi izmed njih pa je prav sveti Miklavž. Svetnik obdarovanja in dobrodelnosti, prinaša darila otrokom - pa tudi odraslim, ki se radi prepustijo čarobnosti tradicije. Miklavž je bil resnična zgodovinska osebnost. Rodil se je v premožni družini, vendar je bogastvo razdajal revnim in pomoči potrebnim. Njegova legenda o dobrodelnosti in obdarovanju je tako močna, da je Miklavž postal eden najbolj priljubljenih svetnikov predvsem v alpskih deželah, kjer je običaj globoko zakoreninjen. Kaj ste pa vi danes dobili za Miklavža? Ste v košarah našli sadje, kakšno sladkarijo ali kaj večjega? V današnji anketi raziskujemo, kdo izmed dobrih mož obdaruje danes in kako se skozi čas obdarovanje spreminja
Črni petek je že nekaj let stalnica v našem koledarju. To obdobje, polno obljub o neverjetnih popustih in neprekosljivih ponudbah, je za mnoge postalo sinonim za nakupovalno mrzlico. Potrošniške organizacije nas že lep čas opozarjajo, da je potrebna velika previdnost. Mnoge trgovine z različnimi triki poskušajo pritegniti našo pozornost in nas spodbuditi k impulzivnim nakupom. Nakupovalna evforija lahko vodi tudi v nepotrebno zadolževanje in kopičenje stvari, ki jih ne potrebujemo. Kaj je torej Črni petek – praznik popustov ali potrošniška past? Kakšno je vaše mnenje o popustih na črni petek? Ali običajno kupujete izdelke v času akcij? Se zgodi, da kupite izdelek, ki ga kasneje ocenite kot nepotreben? Nakupovalni utrip smo izmerili v tokratni anketi.
Pravljice so že stoletja sestavni del odraščanja in zajeten vir domišljije. Danes jih otroci ne srečujejo le v knjigah, ampak tudi v drugačnih oblikah, kot so zvočne knjige in podkasti za otroke. Kljub vsem možnostim mnogi starši in stari starši še vedno prisegajo na tradicionalno branje. Pravijo, da osebni stik, toplina glasu in skupen čas ob knjigi ustvarijo neprecenljive trenutke. Kaj pravite vi? Ali še berete otrokom pravljice? Katero pravljico ste najraje prebirali kot otroci? Morda imate zdaj raje podkaste ali zvočne knjige? V petkovi anketi nas je zanimalo, kako pri vas ohranjate stik s pravljicami.
Z letošnjo razglasitvijo celega tedna slovenske hrane dajemo pomemben pečat naši, slovenski hrani oziroma hrani iz lokalnega okolja. S to pobudo želijo osvetliti pomen lokalnih izdelkov, podpreti domače proizvajalce, ohraniti delovna mesta v lokalnem okolju ter spodbuditi potrošnike k razmisleku o svojih nakupovalnih navadah. Ste med tistimi, ki pozorno pregledujejo etikete in izbirajo slovenske izdelke, tudi če so nekoliko dražji? Ali pa je cena tista, ki odloča o vaši izbiri? Sodelujte v naši anketi in delite svoje mnenje – kaj vam pomeni lokalno pridelana hrane, kakšen vpliv ima na vašo izbiro, ter ali vas posebne oznake kakovosti prepričajo, da posežete po slovenskih izdelkih.
Vsake štiri leta pritegnejo ameriške predsedniške volitve pozornost svetovne javnosti, vključno s Slovenijo. Zgodbe o napetih kampanjah, rezultatih glasovanj, celo teorijah zarote in morebitnih spremembah na mednarodnem prizorišču prevzamejo tudi naše medije. Zato se postavlja vprašanje – ali so ameriške volitve resnično pomembne za Slovenijo in zakaj bi nas morale zanimati? Je sploh važno za našo državo, kdo je predsednik ZDA, nas je zanimalo v jutranji anketi!
Neveljaven email naslov