Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
39 epizod
39 epizod
Z glasbo, književnostjo, radijsko igro, z razmisleki in pogovori predstavljamo ustvarjalnost in temperament Goriške.
O odklenjenih in odprtih psihiatričnih bolnišnicah - v Trstu in Gorici nobena oseba tudi v najintenzivnejši duševni stiski ni zvezana ali zaprta
Pod sloganom GO! 2025 je Nova Gorica skupaj z italijansko Gorico in nemškim Chemnitzem za leto dni postala evropska prestolnica kulture. Začetek februarja je pretežni del terminov radijskih iger na Arsu in Prvem kot popotnica temu nedvomno pomembnemu dogodku zaznamovan z nekaj igrami, vsebinsko, socialno in geografsko umeščenimi na prepišni zahodni rob Slovenije. Tisočdevetstoenainosemdeset spaja in razdvaja dva časa Ajdovščine – prvega, ki je v prejšnji domovini v slogi združeval moči, prisegal na častno Titovo, polne tovarne in iskrene tovariše. In drugega, sedanjega, kjer obljube ne zavezujejo več, kjer so arogantni posamezniki prodali "za mali denar" nekdaj ljudsko infrastrukturo, delavci pa so, kot kolateralna škoda tajkunskih poslov, ostali praznih rok, brez upanja, vere in brez kruha. Avtorica radijske priredbe: Saška Rakef Režiser in dramaturg: Alen Jelen Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Asistentka režije: Mojca Madon Pripovedovalka – Neda Rusjan Bric Boris – Gašper Tič Zmago – Danijel Malalan Jagoda – Mojca Fatur Luka, 7 let – Žiga Maver Roldo Luka, 39 let – Nejc Cijan Garlatti Nada – Maruša Skorjanc Erik – Andrej Zalesjak Erik, 46 let – Željko Hrs Srečko – Martin Mlakar Vesna – Marjuta Slamič Marija, Prodajalka – Lučka Počkaj Marjan – Jože Hrovat Natakar – Matija Rupel Darko – Valter Dragan Edo – Blaž Popovski Reševalec, Lekarnar in Vojak – Dominik Vodopivec Podolgovato bitje – Tomaž Prohan Borisov vnuk – Tosja Tič Nastopajo – Janja Lešniik, Maks Veličkov, Maja Končar, Žan Koprivnik, Maja Sever, Klara Kastelic, Damjana Černe, Uroš Potočnik, Milan Štefe, Žan Perko, Sandi Pavlin Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija v januarju 2017.
Petra Meterc se pogovarja z Novogoričanom Gregorjem Božičem, režiserjem, scenaristom in snemalcem, ki ga poznamo po celovečernem prvencu Zgodbe iz kostanjevih gozdov, nedavno pa se je na 54. filmskem festivalu v Rotterdamu predstavil s kratkim dokumentarno-igranim filmom Navadna hruška, v katerem prek filma svoje raziskovanje sadnih sort na Goriškem razširja na filmsko platno. Z njim smo se pogovarjali tako o njegovem filmskem ustvarjanju kot o raziskovanju sadjarstva in projektu Atlas pozabljenih sadovnjakov, ki bo potekal v okviru Evropske prestolnice kulture GO! 2025.
V evropski prestolnici kulture imajo lepo občinsko stavbo: ustvarili so jo arhitekt in avtor slovenskega parlamenta Vinko Glanz, freskant Slavko Pengov, kipar Boris Kalin in mozaicist Tone Žnidaršič. Več o stavbi in njenih ustvarjalcih pove knjiga Občinska stavba v Novi Gorici (izdajatelj je Umetnostnozgodovinski inštitut ZRC SAZU, založnik pa Založba ZRC). Napisali sta jo dr. Alenka Di Battista in dr. Katarina Mohar; predstavita pa jo v Izšlo je: prva z zaokroženo izjavo, druga v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
z geslom GO! 2025 je Nova Gorica skupaj z italijansko Gorico in nemškim Chemnitzem za leto dni postala evropska prestolnica kulture. Začetek februarja je pretežni del terminov radijskih iger na Arsu in Prvem kot popotnica temu nedvomno pomembnemu dogodku zaznamovan z nekaj igrami, vsebinsko, socialno in geografsko umeščenimi na prepišni zahodni rob Slovenije. Igra Smo od kamna, od zemlje, ma anka od zvezd je nastala po romanu Marjana Tomšiča Šavrinke in pripoveduje o bogati zgodovini samosvojih kmečkih Istrank. Te potohodke so v prejšnjem stoletju v Trst nosile domače pridelke, ob njihovih potovanjih, o katerih so pripovedovale ob počitku v vaških hišah, pa so se spletle pripovedke, vraže in legende. Režiser: Igor Likar Avtorica radijske priredbe: Petra Tanko Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc Avtorica izvirne glasbe: Bogdana Herman Svetovalka za jezik in običaje: Lori Konestabo Pergar Filomena Šturmanka – Ljerka Belak Katina – Nataša Tič Ralijan Bepina – Damjana Černe Batič – Janez Škof Tonina – Neda Rusjan Bric Urša – Štefka Drolc Nina – Mojca Fatur Krsnik Dušan – Gojmir Lešnjak Gojc Ženski glas – Bogdana Herman Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v muzejskem objektu Tonina hiša v vasi Sveti Peter na Krasu in v studiih Radia Slovenija aprila 2001.
V okviru praznovanj obeh Goric kot skupnem evropskem mestu kulture je prav, da se spomnimo časov, ko odnosi med tremi narodi širšega goriškega prostora, med Furlani, Italijani in Slovenci, niso bili dobri. S pripojitvijo Primorske k Italiji po prvi svetovni vojni in nastopu fašizma se je začel hud raznarodovalen pritisk na Slovence, tudi s pravim nasiljem nad narodnozavednimi posamezniki. Prvi so se fašističnemu nasilju odločno postavili po robu slovenski katoliški duhovniki iz Goriške nadškofije, ki so bili povezani v sprva javno, nato pa tajno organizacijo Zbor svečenikov svetega Pavla. Ti so šolali mlade, ohranjali jezik in spodbujali slovensko kulturo in prav zaradi njih so Slovenci zdržali potujčevanje, se naučili pisati in brati po slovensko, saj ni bilo več učiteljev in posvetne inteligence Ob 50. obletnici priključitve Primorske k Sloveniji je Zbor svečenikov svetega Pavla, leta 1997 prejel zlati častni znak svobode Republike Slovenije za zasluge v zmagovitem boju proti nacifašizmu ter za zvestobo slovenstvu v najhujših časih potujčevanja.
Pod geslom GO! 2025 je Nova Gorica skupaj z Gorico in Chemnitzem za leto dni postala evropska prestolnica kulture. Začetek februarja je pretežni del terminov radijskih iger na Arsu in Prvem kot popotnica temu gotovo pomembnemu dogodku zaznamovan z nekaj igrami, vsebinsko, socialno in geografsko postavljenimi na prepišni zahodni rob Slovenije. Tokratna dokumentarna radijska igra Slovenski begunci s soške fronte pripoveduje trpko slušno zgodbo slovenskih (primorskih) beguncev v prvi svetovni vojni. Ti so bili namreč prisiljeni zapustiti svoje domove v dnevih in mesecih po italijanski napovedi vojne Avstro-Ogrski, 23. maja 1915. S poudarkom na slovenskih beguncih s soške fronte nam skušata avtorja Neda Rusjan Bric in Marko Klavora približati begunsko izkušnjo izpred sto deset let in tako vstopiti v univerzalni doživljajski in čustveni svet begunke in begunca. Begunska izkušnja slovenskih (primorskih) beguncev s soške fronte se namreč ni končala s koncem vojne, leta 1918. Zlasti z vračanjem in vzpostavljanjem kolikor toliko normalnih življenjskih razmer v porušeni in uničeni krajini in s prehodom tega teritorija v politični okvir Kraljevine Italije. Avtorji besedil in scenarija: Neda Rusjan Bric, Marko Klavora, Petra Svoljšak, Jernej Kosi, Urška Strle, Režiser: Alen Jelen Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Bralec – Ivan Lotrič Sogovornika – Vili Prinčič, Marko Klavora Igralci – Neda Rusjan Bric, Saša Pavček, Janez Starina, Branko Jordan, Anja Novak Anjuta Množica (italijanski učitelj) – Blaž Šef Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2018
Meginhardus je zvočni projekt vokalno-instrumentalnega sestava Dramsam in vokalnega ansambla Capella Vocalle dell' Accademia Jaufre Rudel, poimenovan po goriškem grofu iz 12. stoletja. Gre za zvočni posnetek srednjeveškega vsakdanjika na goriškem gradu, skladbe z duhovno vsebino, zbrane na zgoščenki s prav takim naslovom, pa se nanašajo na posamezne svetnike ali praznike v cerkvenem letu, hkrati sledijo razvoju deželne zgodovine in zasledujejo možne kulturne vplive in povezave na širšem Goriškem.
Tomislav Vrečar, rojen leta 1976 v Postojni, je literarni ustvarjalec srednje generacije, ki ima raznolik opus, obsegajoč poezijo in prozo. Ta v Gorici živeči avtor pa je veliko let ustvarjal tudi literarno-glasbene performanse, v katerih je poezijo združeval z drugimi umetniškimi praksami. Leta 2005 je bil izbran za viteza poezije na pesniškem turnirju v Mariboru. Vrečarjevi verzi, ki svoj zagon in tematiko jemljejo predvsem v avtorjevi osebni zgodbi, so igrivi, surovo neposredni, polni podob vsakdana in se neizprosno zažirajo v življenje, brez tančice sofisticiranosti. Več o njegovem pesniškem ustvarjanju pa v oddaji, ki smo jo uvrstili na program ob začetku Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica 2025, saj je Vrečar neločljivo povezan prav z omenjenima mestoma. Avtorica oddaje Silvija Žnidar, interpret Matej Puc, bralka Sanja Rejc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto produkcije 2025.
V času, ko je pozornost usmerjena v veliki meri proti Gorici-Novi Gorici, evropski prestolnici kulture leta 2025: odlomek zgodbe z naslovom Testenine bivših bojevnikov. Napisal jo je akademik Saša Vuga, izjemen stilist s posebnim posluhom za govorice različnih delov Primorske – v tej zgodbi prav z Goriškega. To so kraji, ki jih zgodovina ni razvajala, saj so pretrpeli fašizem, po vojni pa nove krivice, in vse to je pustilo pečat na dušah ljudi. Interpretira Branko Jordan, glasbena opemljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel. Produkcija 2025.
Akademska kiparka Dragica Čadež je ena najbolj uveljavljenih slovenskih umetnic, ki že več kot šestdeset let ustvarja v domačem in tudi mednarodnem likovnem prostoru. Za svoje delo je prejela številne nagrade in priznanja. Je tudi letošnja dobitnica Prešernove nagrade za življenjsko delo. Mladost je preživela v Mariboru, kjer jo je za kiparsko oblikovanje navdušil priznani kipar Gabrijel Kolbič, poleg njega pa tudi Vlasta Zorko in Slavko Tihec. Bila je prva kiparka, ki se je leta 1982 habilitirala za univerzitetno profesorico na področju kiparstva. Z združevanjem različnih kiparskih tehnik je v slovensko umetnost vnesla nove smernice in jih nadgradila v umetniški skupini Neokonstruktivisti. Njeno polje ustvarjanja obsega predvsem klasične kiparske materiale, hkrati pa je posebno mesto namenila keramiki, ki jo je uveljavila tudi kot ustanoviteljica mednarodnega trienala keramike UNICUM. Z umetnico se je o njeni ustvarjalni poti pogovarjala Aleksandra Saška Gruden.
Na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v italijanski Gorici namreč že leta poleg mešanega delujejo še otroški, fantovski in dekliški mladinski zbor pod strokovnim vodstvom Mateje Černic, Mirka Ferlana in Damijane Čevdek Jug. Prav slednja je pri mladih pustila neizbrisno sled, vtisnjeno s potrpežljivostjo in vztrajnostjo, saj so prvi njihovi spomini odkrivanja lepote petja v zboru vezani na njeno natančno in ljubeče vodenje v otroškem zboru. Prav na tem prostoru, kjer se tudi mladi zavedajo kulturnih razlik vezanih na kolektivni spomin, ki se je oblikoval straneh meje tudi diametralno nasprotno, kot poudarja zgodovinarka Kaja Širok, imajo mladi pevci priložnost, da v mednarodni skupnosti razpirajo pogled tako, da se svetloba osredišči na umetnost. Ob slavnostnem odprtju evropske prestolnice kulture ne moremo spregledati te tako pomembne vloge negovanja odnosa do umetnosti, ki na koncu koncev, kot v sproščenem pogovoru pritrdijo tudi fantje Mešanega mladinskega zbora Emil Komel, predstavlja osnovo za vsa nadaljnja kulturna, socialna in ekonomska vprašanja.
Mesta, ki so evropske prestolnice kulture, imajo v izbranem letu priložnost, da domačemu in širšemu občinstvu predstavijo svoj umetniški in kulturni program. Letos sta poleg Chemnitza v Nemčiji to Nova Gorica in Gorica. Nova Gorica je najmlajše slovensko mesto, zato je pomen kulture zanjo in njene prebivalce toliko večji. Kakšne kulturne ustanove in kateri umetniki so oblikovali kulturno življenje v tem mestu pred drugo svetovno vojno in po njej, je v oddaji Likovni odmevi Aleksandri Saški Gruden povedala umetnostna zgodovinarka, kustosinja, kritičarka in vodja Galerije GONG v Novi Gorici Nataša Kovšca.
Literarni nokturno prinaša zgodbo Metoda Pevca Počivaj v miru, Giacomo Felice, v kateri se avtor posveča še vedno nerešeni dilemi, ali so bili graditelji Nove Gorice po drugi svetovni vojni spoštljivi do pokojnikov, ki so ležali Pod Grčno, nekdanjem goriškem pokopališču. Kaj vse se skriva v zemlji, na kateri je bilo zgrajeno to novo mesto? Kaj odkrije Janez, ki ureja okolico svojega domovanja? Na to odgovori Pevčeva zgodba, ki jo interpretira dramski igralec Robert Prebil. Interpret: Robert Prebil, režiser: Radivoj Podbršček, mojstrica zvoka: Gabrijela Čepič. Redaktorici: Staša Grahek in Maja Žvokelj. Leto nastanka: 1993.
Nova Gorica je družno z Gorico evropska prestolnica kulture. To je lepa priložnost za predstavitev mladosti mladega mesta. Umetnostna zgodovinarka dr. Alenka Di Battista namreč v svoji monografiji Ravnikarjevi bloki v Novi Gorici (izšla je v zbirki Umetnine v žepu, izdala sta jo Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta pri ZRC SAZU in Založba ZRC SAZU) predstavi začetke Nove Gorice, začetke, pri katerih je zelo pomembno vlogo kot urbanist in arhitekt odigral Edvard Ravnikar. Več o tematiki, blokih, njihovi gradnji in zasnovi (stanovanja so bila velika 100 kvadratnih metrov!) pa v Izšlo je, v pogovoru Marka Golje z dr. Alenko Di Battista. Dodajmo, da je bila raziskava, podlaga za knjigo del raziskovalnega projekta Mapiranje urbanih prostorov slovenskih mest v zgodovinskem okviru; Modernistična Nova Gorica in njeni konteksti. Nikar ne zamudite.
Z letnico 2024 je pri Založništvu Tržaškega tiska izšel vodnik po evropski prestolnici kulture leta 2025 z naslovom Gorica, Nova Gorica – povezani mesti. Napisal ga je Andrea Bellavite, filozof, teolog, novinar, popotnik, trenutno direktor ustanove za zaščito bazilike v Ogleju, prevedla pa ga je Pia Lešnik. Seveda je vodnik nastajal ob misli na obe Gorici, ki sta postali Evropska prestolnica kulture 2025, dobrodošel pa je za vsakogar, ki si želi obiskati ali raziskati Gorico in Novo Gorico. Avtorja Andreo Bellavite in Martino Kafol, urednico pri Založništvu tržaškega tiska, je v studio oddaje Razgledi in razmisleki povabila Tadeja Krečič.
Dobra štiri desetletja po izidu prve pesniške knjige Razdalje telesa Maja Vidmar velja za eno najpomembnejših sodobnih slovenskih pesnic. Žarišče njene poezije sta bivanjska in erotična tema, pogosto najtesneje prepleteni. Maja Vidmar se je rodila leta 1961 v Novi Gorici; čeprav že desetletja živi v Ljubljani, v kakšnih motivnih drobcih – kot je v tem izboru na primer Soča – v njeni poeziji zaživi tudi goriška regija. Režiserka: Špela Kravogel; interpretira: Vesna Jevnikar; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2025.
Kaj bi bilo o zmagoslavjih, polomih in trajnih dosežkih grofov Goriških oziroma Majnhardincev treba vedeti, če hočemo ustrezno razumeti zgodovino slovenskega prostora?
Umberto Saba, italijanski pesnik, pisatelj in aforist, se je rodil 9. marca leta 1883 v Trstu s pravim imenom Umberto Poli. Prva štiri leta je preživel pri slovenski dojilji Jožefi Gabrovič Šobar, ki so ji rekli Pepa. Nanjo je bil zelo navezan in po nekaterih razlagah naj bi si izbral privzeto ime Saba prav zato, ker je blizu Pepinemu priimku Šobar. Saba je začel pisati pesmi pri sedemnajstih letih. Objavil je več pesniških zbirk in proznih del ter doživel slavo in priznanja. Nazadnje je živel v Gorici in tam leta 1957 umrl. V času priprav na začetek evropske prestolnice kulture, to sta letos Gorica in Nova Gorica, poslušamo nekaj pesmi Umberta Sabe v prevodu Mateja Venierja. Pesmi interpretira dramski igralec Branko Jordan. Glasbena opemljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel. Produkcija 2025.
France Bevk je bil eden najbolj cenjenih in plodovitih slovenskih pisateljev prve polovice 20. stoletja. Končal je ljudsko šolo v Bukovem, bil krajši čas trgovski vajenec v Kranju, nato pa je šolanje nadaljeval na učiteljišču v Kopru in Gorici. Po vojni je opustil učiteljski poklic in leta 1919 postal urednik ljubljanskega Večernega lista, nato še kulturne rubrike časopisa Slovenec. Ob koncu leta 1920 se je iz Jugoslavije vrnil na Goriško in kljub pritiskom italijanskih oblasti sklenil ostati tam. Tudi pozneje, ko so mu na komisariatu svetovali, naj se izseli v Jugoslavijo, je ostal neomajen: "Tu je moja domovina," je rekel, "tu imam pravico živeti! Ne pojdem nikamor. Na vse sem pripravljen." Objavljati je začel prav z letom 1920 in v naslednjih petdesetih letih napisal več kot petdeset povesti in romanov, veliko del za otroke in mladino in, kar je skoraj neznano, tudi dve pesniški zbirki. Literarni večer o njem je leta 1988 pripravila Helga Glušič in izbrala odlomke iz romanov Ljudje pod Osojnikom in Kaplan Martin Čedermac ter novele Telétar. Avtorica scenarija Helga Glušič, interpreta Aleš Valič in Boris Kralj, napovedovalca Simona Juvan in Janez Dolinar, glasbeni opremljevalec Peter Čare, tonski mojster Mirko Marinšek, režiserka Irena Glonar. Produkcija 1988.
Neveljaven email naslov