Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
755 epizod
755 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Razstavo svojih velikih barvnih fotografij -, ki je na ogled v Mali galeriji Cankarjevega doma, je poimenoval Beli dim, rjav odblesk. Njujorški odsev je sicer še vedno zlat, a že malo odglancan, pravi Nik, ki je fotografijam dodal še tekst, nekakšne izpovedne haikuje. Na ulicah, v barih in klubih, se z njujorčani zlahka zapleteš v pogovor in tudi fotografiranje jim ni tuje. Nik Erik Neubauer je avtor dveh fotografskih knjig: Ko greš na jug, vedno jokaš dvakrat, ki je bila izbrana za najboljšo knjigo na Photo Festivala v Belfastu in knjigo Kje je After?, ki je prišla v ožji izbor festivala fotografije v Arlesu, knjiga je od lani naprodaj v njujorški knjigarni Printed Matter bookshop. Nik Erik Neubauer je član kolektiva Študio, skupaj pripravljajo časopis sodobne slovenske fotografije. Njegovo avtorsko delo zastopa Galerija Fotografija.
Revija, ki je dobila ime po legendarnem filmu Lepotica dneva, špansko mehiškega režiserja Luisa Bunuela. Revija, pravi glavna urednica Vesna Teržan, pripoveduje o ustvarjalni in intelektualni moči žensk ter predstavlja njihove dosežke na različnih področjih. Vesna Teržan je umetnostna zgodovinarka, kustodinja, publicistka, scenaristka in občasno kolumnistka Mladine. Pred 15 leti je začela barvati najprej zdravniške bele halje in nato še druga oblačila. Pobarvane plašče so izbrale in oblekle zanimive ženske in dekleta in nekega dne je padla ideja, da bi se te barvne kombinacije skupaj z zanimivimi članki predstavile v nekem modnem magazinu. In tako se je rodila ideja o novi slovenski reviji. Brez portretov in intervjujev lastnic oblačil seveda ni šlo, one so os, okoli katerih se vrti njena vsebina. In treba si je bilo izmisliti še ime revije, pravi Vesna Teržan.
Julij Zornik, oblikovalec zvoka in producent, je letošnji nagrajenec Prešernovega sklada za zvočni prispevek v slovenski in tuji kinematografiji. Njegovi najodmevnejši projekti, pri katerih je sodeloval, so Babičino seksualno življenje, Razredni sovražnik in Zvizdan. Vsi trije so prejeli prestižne mednarodne nagrade. Kot oblikovalec zvoka je sodeloval tudi pri celovečernem dokumentarnem filmu Navadna hruška režiserja Gregorja Božiča, ki se te dni poteguje za eno od nagrad na Filmskem festivalu Rotterdam 2025. Ta hip pa Julij Zornik sodeluje pri nastajanju sedmih slovenskih filmov.
Boris Podrecca je eden najvidnejših slovenskih arhitektov sodobnega časa, uveljavljen v mednarodnem prostoru, ki živi in deluje na Dunaju, kjer ima arhitekturni biro. Dolgo let je bil dejaven kot profesor, predavatelj, avtor znanstvenih in publicističnih objav, arhitekt in oblikovalec. Boris Podrecca ima velike zasluge za priznanje Plečnika v mednarodnem in slovenskem okviru ter za promocijo slovenske arhitekture v tujini. V Centru Rog je na ogled retrospektivna razstava njegovih del z naslovom: "Delto reke spremeniti v morje", ki predstavlja Borisa Podrecco kot aktivnega soustvarjalca kulturnega okolja družbe.
“Jaz sem gledališče vedno razumel kot kolektiv, kot hišo, dom,” pravi Rok Bozovičar, gledališki kritik, urednik, pisec, moderator in dramaturg, pa tudi v.d. direktorja Prešernovega gledališča Kranj. Bil je selektor Borštnikovega srečanja in Bienala lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, sodeluje v strokovnih žirijah in komisijah, je vodja festivala Teden slovenske drame ter sourednik revije Maska in spletnega portala Neodvisni – teritorij sodobnih scenskih umetnosti. Svojo gledališko pot pa je začel v hostesni službi ljubljanske Drame.
Tanja Pak, vizualna umetnica, oblikovalka stekla se te dni predstavlja v Steklenem atriju Mestne hise, z razstavo "Odtis spomina/ Ne tukaj in ne čisto tam". Slovenska umetnica je lani v japonski Toyami, na trienalni Mednarodni razstavi umetnosti v steklu, prejela najvišjo nagrado Grand Prize za svoje delo Rêverie /Sanjarjenje. Njeno delo je postalo tudi del stalne zbirke v Muzeju skulptur v steklu Toyama, ki je delo znamenitega arhitekta Kenga Kume. Tam je razstavljenih 50 izbranih del, med njimi je v posebej pripravljenem prostoru tudi najvišje nagrajena velika prostorska skulpturalna postavitev Tanje Pak.
"Kot igralka na odru neko čustveno stanje nikoli ne moreš ustvaritI na dveh tirih, zato je bilo včasih zelo težko." Tako gledališka in filmska igralka Marjana Brecelj, ki se je zapisala gledališču, ob tem pa posnela zavidljivo število vlog v celovečercih, kratkih filmih in televizijskih serijah. Za njeno obsežno in bogato filmografijo ji je Društvo slovenskih režiserjev in režiserk podelilo nagrado Bert za življenjsko delo v filmu.
Doroteja Nadrah, gledališka in filmska igralka, je avtorica radijske igre Zbirno mesto, ki je del triptiha o temi skupnostnega soočanja s podnebno krizo. Avtorico zanima, ali lahko s povezavo umetnosti, znanosti in sodelovanja skupnosti odgovorimo na krizo z ustvarjanjem strukturne spremembe sistema.
Maruša Kink, režiserka, gledališka in filmska gralka. Na Mali oder Mestnega gledališča ljubljanskega je postavila uprizoritev Ex, sodobnega nemškega dramatika in režiserja Mariusa von Mayenburga. Gre za igro o partnerskih odnosih, prespraševanje ali smo s tem zadovoljni, kako živimo, s kom živimo, zakaj tako in ne drugače, kako težko je zdržoma živeti eno harmonsko življenje.
Tomato Košir je grafični oblikovalec in vizualni komentator naslovnic Objektiva, Guardiana, Politica in raznih drugih publikacij. Je kritičen, pronicljiv in ironičen opazovalec sveta okoli sebe. Bogat ustvarjalni opus njegovih del je na ogled v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, ob razstavi je predstavil tudi svojo monografijo Vizualni komentar v kateri je od leta 2000 zbranih več kot 140 komentarjev. Razstava bo na ogled do 31. januarja 2025.
Perica Rai je filmski režiser in scenarist, avtor videospotov in reklam, po izobrazbi pa kriminalist. Njegov celovečerni prvenec Pa tako lep dan je bil, ki vsebuje različne žanre, je nastal mimo vseh razpisov. V Sloveniji, pravi režiser, težko prejmeš sredstva za žanrsko produkcijo.
Katalonski arhitekt Josep Ricart Ulldemolins je soustanovitelj arhitekturnega biroja Harquitectes v Barceloni. V Ljubljani je imel dve predavanji za študente Fakultete za arhitekturo ter eno v muzeju MAO. Študentom je predstavil zanimive projekte njihovega arhitekturnega biroja v povezavi z ekološko krizo. Pravi, da študentje ugotavljajo, da so težave vedno povezane s socialnimi ali ekološkimi vprašanji. "V bistvu gre za eno in isto vprašanje: ekološka kriza podpihuje tudi družbene probleme in neenakosti. Kot državljan se s tem strinjam, kot arhitekt pa jih poskušam prepričati, naj se lotijo reševanja teh dveh kritičnih elementov. Vsega sveta pač ne bodo mogli rešiti."
Nocojšnja gostja bo zgodovinarka in publicistka, Manca G Renko, raziskovalka na ZRC SAZU, ustanoviteljica založbe No! Press, avtorica esejističnega prvenca Živalsko mesto ter prejemnica postdoktorske štipendije Marie Sklodowska-Curie Actions na Univerzi na Dunaju.
Alenka Gregorič je letos, skupaj s sokuratorko razstave, prof. Felicitas Thun-Hohenstein z dunajske Akademije likovnih umetnosti, že dvakrat obiskala rezidenco in atelje Marine Abramovič v ZDA, kjer so nastajali prvi obrisi razstave, ki naj bi predstavila skupno delo in življenje priznanega umetniškega tandema med letoma 1976 in 1988, kanoničnih dvanajst let skupnega življenja in ustvarjanja Ulaya in Marine Abramović, ključnih akterjev performativne umetnosti.
Katarina Stegnar, gledališka in filmska igralka, je dobitnica nagrade Vesna za najboljšo glavno žensko vlogo v filmu Odrešitev za začetnike, režiserke Sonje Prosenc, zmagovalnemu filmu, letošnjega 27.Festivala slovenskega filma Portorož. Katarina Stegnar je s svojo ustvarjalnostjo zaznamovala zlasti neodvisno sceno, je stalna članica Slovenskega mladinskega gledališča, hkrati pa deluje tudi z igralskim kolektivom Beton Ltd. Doslej je igrala v štirih filmih Sonje Prosenc in prejela svojo prvo Vesno.
Gregor Andolšek je slovenski režiser, scenarist in avtor igranega celovečernega filma To je rop!, ki se na 27. Festivalu slovenskega filma poteguje za nagrado Vesna. Diplomiral je iz filmske režije na Mednarodni filmski šoli EICAR v Parizu. Njegovo filmografijo doslej sestavljajo številni brez- oziroma nizkoproračunski kratki filmi. Film To je rop! je njegov igrani prvenec.
Gost oddaje Proti etru spet ta dež je Robert Waltl, ki je v zadnjih 30 letih, kot režiser, igralec ter vodja Mini teatra vzpostavil številne plodne odnose med slovensko in hrvaško kulturo. Predvsem kot režiser je bil in je še vedno prisoten v številnih hrvaških gledališčih: od Zagreba, Reke, Osijeka, Splita, Zadra do Dubrovnika. Za svoje delovanje je pred kratkim v Zagrebu prejel odlikovanje red hrvaškega pleterja, ki ga podeljujejo hrvaškim in tujim državljanom za poseben prispevek k razvoju in ugledu Republike Hrvaške. Robert Waltl, ki najraje režira predstave za otroke, te dni pripravlja uprizoritev Janko in Metka, ki bo premiero doživela 29. novembra na odru SNG Maribor.
Umetnica Ejti Štih v Boliviji, kjer živi od leta 1982, uvrščajo med najopaznejše tamkajšnje umetnike. V Santa Cruzu je iz opuščene policijske postaje preuredila galerijo Manzana 1. Galerija, ki se nahaja v samem središču mesta, je priljubljena med tujimi in tudi slovenskimi umetniki, še posebej fotografi in lutkarji. Njeno pravo ime je Marija Štih de Fernández de Córdoba – Vovk. Priimek Štih je dobila po očetu Bojanu Štihu, gledališkem kritiku in esejistu, priimek Vovk pa je prevzela po mami Meliti, vsestranski akademski likovni umetnici. Njena slikarska dela, ki opozarja na družbene nepravilnosti in socialne neenakosti, so bila letos razstavljena na treh likovnih prizoriščih. Še vedno si jih lahko ogledamo na Gradu Štanjel.
Gaja Filač je glavna protagonistka v predstavi Morska deklica, Nine Kuclar Stiković, ki je te dni doživela krstno uprizoritev na odru Mini teatra. Morska deklica je predstava za odrasle, ki preizprašuje, kako v sodobni potrošniški in prekarni družbi vzpostaviti stabilen intimen odnos, si vzeti čas in potrplenje za sočloveka in odpira vprašanja za koga ali kaj bi danes dali svoj glas. Morska deklica je drugo dramsko besedilo v trilogiji dram, ki nastajajo kot reinterpretacija Andersenovih pravljic mlade dramatičarke Nine Kuclar Stiković. Gaja Filač bo tudi glavna protagonistka v predstavi Janko in Metka, premiera bo v SNG Maribor meseca novembra. Gledališke adaptacije po kultni Grimmovi pravljici se je lotil Andrej Rozman Roza.
Ali lahko dokumentarni film izboljša svet? Takšen je bil naslov pogovora v okviru festivala dokumentarnega filma DOKUDOC, ki se je zaključil prejšnji vikend v Mariboru. Med sogovorniki sta bila tudi Tomo Križnar in Bojana Pivk Križnar, ki sta predstavila skupni filmski projekt Trohnenje 2022 o gobavosti med Nubami.
Neveljaven email naslov