Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
364 epizod
364 epizod
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Živimo v času, ko smo velik del naših znanj in zanimanj preselili na svetovni splet in s tem tudi na družbena omrežja. Tako se je na Facebooku in drugih sorodnih omrežjih udomačila močno razširila tudi ljubiteljska etnografija. Ljudje, ki jih zanimajo ljudsko stavbarstvo in druga materialna dediščina, šege in navade, pripovedna in pesemska folklora in drugo, se na teh družbenih omrežjih združujejo v skupine, v okviru katerih si med sabo delijo fotografije, zapise ter komentarje. Te skupine pritegnejo precej zanimanja in imajo neverjetno veliko število članov, z njimi pa skozi čas nastajajo tudi zanimive zbirke etnografskega gradiva. Spletne skupnosti, posvečene ljubiteljski etnografiji, predstavlja tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Njena gosta sta Alenka Berk, ustanoviteljica Facebook skupine Bilo je nekoč, in Daniel Platovšek, moderator Facebook skupine Nostalgične domačije.
Leta 2021 je po večletnih prizadevanjih članov kulturnega društva Blaž Potočnikova čitalnica iz Šentvida nad Ljubljano v Guncljah zaživela 'Spominska mizarnica'. To je manjši muzejski prostor z bogato in lično predstavitvijo predmetov, dokumentov, fotografij in zgodb, posvečeno dediščini mizarske obrti v Šentvidu in okoliških krajih ter številnim generacijam tamkajšnjih mizarjev, katerih sloves je v zadnjih skoraj dvesto letih dosegel domala ves svet. V tokratni oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi bomo prisluhnili posnetku, ki je nastal ob obisku Spominske mizarnice, v neposrednem stiku z razstavljenimi pomniki mizarske dejavnosti. Zanimiv in uspešen projekt lokalne skupnosti ter vsebino muzejske postavitve nam bosta predstavila predsednik kulturnega društva Blaž Potočnikova čitalnica iz Šentvida nad Ljubljano, Brane Kopač, ter upokojeni mizar in profesor na srednji šoli za lesarstvo v Škofji Loki, Andrej Kregar.
V današnji oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi poslušamo drugi del koncerta Med nami, ki so ga januarja lani na odru Slovenske Filharmonije predstavile članice ženskega pevskega zbora Carmen Manet z dirigentom Primožem Kerštanjem. Celovečerni koncert Med nami je preplet zborovske glasbe, kratke poezije in miselnih utrinkov, ki so nastali pod peresom mladega poeta Gala Bille, z umetniškim (in tudi Instagram) imenom “redkobesedno”. Njegovi kratki, a pomenljivi verzi so bili inspiracija za izbiro osveženega koncertnega repertoarja in solističnih točk, za plesne gibe, tudi za vizualne efekte. Koncert Med nami tako odstira pomen medosebnih odnosov ter poudarja vrednost skupnosti in bližine. Koncert sta posnela tonska mojstrica Aleks Pirkmajer in glasbeni producent Tone Jurca. Program: Ljudska iz Rezije, prir. Ambrož Čopi: ŠĆË WTÏĆACË SO SNÜWALË, solistka: Ernestina Jošt Gašper Jereb /Tone Kuntner: KO SE JE PORAJALO JUTRO, solistična točka: Mateja Grašič Ljudska, prir. Samo Vovk: PASTIRČE MLADO Leon Firšt / Janez Usenik: VERONIKIN ZAGOVOR, solistična točka: Tina Urh Don Macdonald / Malca Litovitz: WINTER SUN Anders Edenroth / The Real Group: BUMBLE BEE Ljudske, prir. Katarina Pustinek Rakar: ADRCA, solistke: Ernestina Jošt, Mateja Grašič, Manca Zupan Samo Vovk: TA NA SOLBICI
Kaj se zgodi, ko se prepleteta glasba in poezija? To so januarja lani na odru Slovenske Filharmonije razkrile članice ženskega pevskega zbora Carmen manet z dirigentom Primožem Kêrštanjem. Celovečerni koncert z naslovom Med nami je preplet zborovske glasbe, kratke poezije in miselnih utrinkov, ki so nastali pod peresom mladega poeta Gala Bille, z umetniškim (in tudi Instagram) imenom “redkobesedno”. Njegovi kratki, a pomenljivi verzi so bili inspiracija za izbiro osveženega koncertnega repertoarja in solističnih točk, za plesne gibe, tudi za vizualne efekte. Koncert Med nami tako odstira pomen medosebnih odnosov ter poudarja vrednost skupnosti in bližine. V današnji oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi poslušamo prvi del koncerta, ki sta ga posnela tonska mojstrica Aleks Pirkmajer in glasbeni producent Tone Jurca. Program: Lorenzo Donati: PONETEMENTE Petar Liondev / Tanya Parvanova: KAFAL SVIRI Kim André Arnesen: AVE REGINA CÆLORUM, solistki: Mateja Grašič in Ana Kavčič Traditional, prir. Līgas Celmas-Kursietes: ES ČIGĀNA MEITA BIJU, solistka: Ana Kavčič Traditional, prir. Tobin Stokes: IKIMILIKILIKLIK Mojmir Sepe / Frane Milčinski - Ježek: KO GRE TVOJA POT OD TOD, solistična točka: Manca Zupan Pavle Kernjak / Janko Mikula, prir. Samo Vovk: ROŽ, PODJUNA, ZILA
Murkova nagrada za življenjsko delo je najvišja stanovska nagrada, ki jo za znanstvene in strokovne dosežke podeljuje Slovensko etnološko društvo. Lanskega novembra jo je prejela mag. Tatjana Dolžan Eržen, ki je do upokojitve zaposlena kot kustosinja za etnologijo v Gorenjskem muzeju. V tokratni oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi bomo prisluhnili pogovoru z nagrajenko, v katerem razmišlja o desetletjih svojega dela, ki je vključevalo delo z zbirkami predmetov, široko zastavljeno terensko delo ter predstavljanje gorenjske dediščine različnim javnostim. Predvsem pa sogovornica v oddaji razkriva izjemno povezovalno širino, ki ji jo je vedno znova uspelo vzpostaviti s sogovorniki, sodelavci in strokovnimi kolegi z različnih območij Gorenjske ob pestrih in zanimivih temah vsakokratnih raziskovalnih prizadevanj.
Z rojstvom se za človeka vse začne, hkrati pa gre za trenutek velike ranljivosti – tako za otroka kot za njegovo mater. V skrbi zanju so zato nekdanje tradicionalne podeželske skupnosti na Slovenskem (do obeh svetovnih vojn) ob rojstvu dajale velik pomen magičnemu mišljenju, šegam in obredju. Z verovanji in obrednimi praksami so namreč skušali zagotoviti otroku srečo in zdravje ter ga obvarovati pred delovanjem zlih sil in urokov. S starimi šegami in obredjem ob rojstvu otroka bo prepletena tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
Tokratna oddaja osvetljuje tradicijo koledovanj na Kamniškem in trikraljevsko koledovanje na Šoštanjskem. Leta 2019 so članice in člani Komornega zbora Šutna z zborovodkinjo Matejo Kališnik pripravili pomenljiv večer v dvorani Frančiškanskega samostana v Kamniku. Na pobudo Franceta Klobčarja in ob strokovnem besedilu etnologinje in višje znanstvene sodelavke Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU dr. Marije Klobčar so obudili preplet preteklega pesemskega koledniškega izročila na Kamniškem. Pridružili pa smo se tudi trikraljevskemu obhodu kolednikov iz Šoštanja. Matej, Nejc in Joži, oziroma Gašper, Miha in Boltežar pravijo: »Ni lepšega doživetja v glasbi, kot je žar v očeh ljudi, ki prejmejo pesemsko voščilo.«
Ljudje smo od nekdaj gledali v nebo in se nad videnim čudili. In ko smo to počeli dlje časa, smo opazili ponavljajoče se vzorce: vzhode in zahode, sončne obrate in enakonočja, lunine mene, prihode in odhode zvezd, ozvezdij in planetov. Stare človeške skupnosti so opazovano povezale s svojo mitologijo in obredjem, s čimer so si zagotovile stalnost in tudi smisel. Ta kulturna dinamika je stara toliko, kolikor je star človek, sploh pa je zgoščena v čas zimskega solsticija oziroma zimskega sončnega obrata. V tokratni oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi se bomo potopili v danes umaknjeni čas, napolnjen z bogato vsebino, in spregovorili o dojemanju in pomenih zimskega solsticija za predkrščanske mitične skupnosti na slovenskih tleh.
Polovica letošnjega adventa je že minila in priprave na božične praznike se stopnjujejo. Tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi nas ob tem vabi v Tuhinjsko dolino, kjer se prav posebne in zanimive predbožične priprave odvijajo pri tamkajšnjem turističnem društvu. To društvo namreč že od leta 2006 v Bizjakovih dolinah pri Termah Snovik, s pomočjo drugih lokalnih društev, ob božiču uprizarja žive jaslice. Svetopisemsko božično zgodbo z igralci, živalmi, velikimi lesenimi kulisami in petjem. O ozadju nastajanja vsakoletne božične predstave, ki ji je zadnja tri leta pridružena tudi razstava jaslic lokalnih ustvarjalec, bodo v oddaji spregovorili člani Turističnega društva Tuhinjska dolina: Manja Žebaljec, vodja etnološke sekcije društva in pripovedovalka božične zgodbe na predstavah, Rajko Žebaljec, ustvarjalec kulis, ki skrbi tudi za številne tehnične podrobnosti predstav, Zdenka Klančnik, ki nad izvedbo živih jaslic bdi kot režiserka, Franc Šuštar, ki skozi vsa leta nastopa v vlogi svetega Jožefa ter predsednik Turističnega društva Tuhinjska dolina, Ivan Hribar.
Miklavžev teden je poln sladkosti, še dodatno pa ga bo posladkala tokratne oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Ta se namreč podaja v kletne prostore gostišča Lectar v starem mestnem jedru Radovljice. Tam se nahaja hišna lectarija – ta kot muzej hrani in predstavlja dediščino stare slovenske lectarske oziroma medičarske obrti. Kot živa in živahna delavnica pa s svojimi izdelki iz lecta – srci, konjički, podkvami in hišicami, pa seveda tudi Miklavži in parkeljni – skrbi, da se ta hišna in slovenska obrtna tradicija nadaljuje. Vse to bodo v oddaji predstavili lectarja Mojca in Matej Geč, ter upokojeni lastnik gostišča Lectar, Jože Andrejaš.
Nadaljujemo z drugim delom posnetka državne revije poustvarjalcev izročila Napev – Odsev, ki je potekala v soboto, 16. novembra v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. V drugem delu bodo nastopili: Šuštarji; godci iz Kulturnega društva Rudija Jedretiča Ribno, Maroltovke iz Akademske folklorne skupine France Marolt, Vaški pobi z Nušo in Zalo iz Kulturno-prosvetnega društva Kovač Lija Vuhred in Kranjski furmani iz Akademske folklorne skupine Ozara Kranj. Spremljevalni program so pripravili: Duo S.P., ki ga sestavljata Silvo Girandon in Peter Napret ter Banda citrarska z Matejem Primožičem in Ožbejem Svetlinom. Prireditev Napev – Odsev 2024 je nastala v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in območne izpostave Domžale.
Na odru Kulturnega doma Franca Bernika v Domžalah se je v soboto, 16. novembra, predstavilo deset letošnjih najboljših ljubiteljskih zasedb poustvarjalcev glasbenega izročila. V prvem delu prireditve bomo prisluhnili: zakoncema Urbančič iz Kulturno-umetniškega društva Židan Parazol, Rožančevim fantjičem iz veteranske folklorne skupine Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc, Duu Béročka, Šentjanškim jurjevalcem in zasedbama Drumlce ter Fantje z Viča iz Kulturno-umetniškega društva Židan Parazol. Prireditev Napev-Odsev 2024 je nastala v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in območne izpostave Domžale.
Poslušamo ponovitev oddaje Brina, Eka, Marija, ki jo je leta 2018, ob izidu projekta Brine Vogelnik z naslovom Grad gori!, pripravila mag. Simona Moličnik. Brina, Eka, Marija je generacijski trikotnik z nosilnimi oglišči treh žena s priimkom Vogelnik. Brina umetniški snop poveže v glasbeno zgodbo, Marija se je izražala predvsem v plesu in ilustraciji, Ekin pristan pa so bile lutke. Alenka Eka Vogelnik je bila ilustratorka, lutkarica, gledališka ustvarjalka in glasbenica. Ilustrirala in izdala je številne knjige in slikanice, tudi lutkarske priročnike; ustvarila je mnogo televizijskih serij, gledaliških in lutkovnih predstav, večinoma za otroke. S svojim ustvarjalnim delom je več desetletij plemenitila in bogatila kulturno krajino Slovenije. Njena zapuščina je in bo ostala večna!
Tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi odstira pomen in vlogo petja - in še posebej zborovskega petja - v času narodnega prebujanja Slovencev po letu 1848. To je namreč čas, ki pomeni razmah zborovskega petja na naših tleh. Kako je bilo tedaj; kako je danes? V oddaji se med glasbo prepletajo drobci arhivskih časopisnih besedil o petju iz 19. stoletja ter pripoved strokovne svetovalke za vokalno glasbo na Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Mihele Jagodic, in tenorista, dolgoletnega člana Slovenskega okteta, Janeza Trilerja.
Oddaja se poklonja Aldu Kumarju. Skladatelj, ki vedno znova črpa motiviko ljudske glasbe in je za 50. obletnico naše oddaje napisal Slovensko suito, je dopolnil sedmo jesen. Ob tej priložnosti mu je Zbor Slovenske filharmonije z dirigentko Ano Erčulj poklonil koncert. Radijska produkcijska ekipa je ta koncert posnela Večji del skladb so Kumarjeve priredbe ljudskih pesmi.
Najstarejši inštitut Znanstveno raziskovalnega centra v Ljubljani, Glasbenonarodopisni inštitut je obeležil devet desetletij obstoja. Leta 1934 ga je ustanovil France Marolt. Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU vsako leto organizira prireditev Zajuckaj in zapoj. Letošnja je posvečena Francetu Maroltu. Prireditev je zasnovala dr. Urša Šivic, ki je tudi avtorica veznega besedila. Naslovila jo je s s pomenljivim verzom pesmi Miroslava Vilharja Lipa: Zopet bodo ptičice … pesmi žvrgolele. V Atriju ZRC so se združile tri ustanove, katerih temelje je postavil France Marolt: Ob Glasbenonarodopisnem inštitutu še Akademski pevski zbor Tone Tomšič in Akademska folklorna skupina France Marolt.
Sodelavci GNI-ja - kot ga s kratico imenujemo - so si leta 1966 omislili radijsko oddajo, v kateri bodo predstavili svoje terenske izsledke. Nastala je Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Prvikrat je bila predvajana na Radiu Ljubljana, v torek, 21. oktobra 1966 ob 20ih. Zamislili so si jo kot cikel 18 oddaj za sezono 1966/1967. Avtorica prve oddaje je bila doktorica Zmaga Kumer (letos je minilo sto let od njenega rojstva), sicer pa so posamezne oddaje oblikovali vsi sodelavci, tudi tedanji predstojnik, doktor Valens Vodušek, pa Mirko Ramovš, Julijan Strajnar in Uroš Krek. Julijan Strajnar je bil kot aktivni glasbenik mnenja, da se mora oddaja začeti s prepoznavnim avizom. Spodbudil je sodelavca, skladatelja Uroša Kreka in Krek je izpisal partituro za orkester z naslovom: Avizo za ciklus oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi na belokranjsko pesem »Aj, zelená je vsa gorá«. Rokopis partiture je hranjen v nototeki naše hiše, avizo pa je izvedel in posnel tedanji radijski simfonični orkester z dirigentom Samom Hubadom. Cikel 18 oddaj je prerasel svoj načrt do te mere, da oddaja še vedno nastaja vsak teden in avizo, ki ježi dlako, pregovorno zazveni vsak torek ob 20.00. Tudi nocoj bo. V spomin, zahvalo, spodbudo, predvsem pa v premislek bomo zdaj predvajali prvo oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki je bila premierno predvajana 21. oktobra 1966 z naslednjo napovedjo: "Nocoj začenjamo ciklus oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi, v katerih vam bomo predstavljali gradivo Slovenskega glasbeno narodopisnega inštituta in Inštituta za slovensko narodopisje pri akademiji znanosti in umetnosti. Prisluhnili boste lahko ljudski pesmi, pripovedovanju o šegah in navadah kot jih ljudski pevci, pripovedovalci in godci ohranjajo po vseh slovenskih pokrajinah. Prvi oddaji smo dali naslov Med ribniškimi rešetarji in dobrepoljskimi zobotrebčarji."
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Minljivost odpre praznino. Zazevala je v minulih dneh z vestjo, da se je poslovila Mira Omerzel Mirit. Mira Omerzel, nekoč Terlep, pozneje Mirit je bila doktorica muzikoloških znanosti, univ. dipl. etnologinja, etnomuzikologinja, samostojna raziskovalka, pisateljica, duhovna učiteljica, glasbenica, zvočno-energijska terapevtka, kozmična telepatka – medij za prenos Univerzalne življenjske energije – slišnega in neslišnega Univerzalnega frekvenčnega valovanja ter ustanoviteljica ansamblov Trutamora Slovenica in Vedun ter Katedre za razvoj zavesti in (samo)zdravljenje z zvokom Veduna. Bila je avtorica številnih etnomuzikoloških študij, še zlasti o ljudskih glasbilih, ter pionirka v raziskovanju razsežnosti in moči zvoka na Slovenskem in v svetu. Bila je samohodka, ki je ubirala neznana pota. Pota skrivnega. In v skrivno je odšla 18. septembra v svojem 68. letu. Mira Omerzel Mirit je bila globoko predana svojemu delu, to je iskanju zvoka in zvočnosti pozabljenega zgodovinskega spomina ter odkrivanju, predstavljanju in uporabi njegovih razsežnosti. Karel Štrekelj je pred 124 – leti v obsežnem drugem zvezku zbirke Slovenske narodne pesmi zbral tiste, ki jih je poimenoval »zaljubljene« in ob tem zapisal: »Imenoval sem jih po domače, ker rabi ta izraz zanje naš narod; jaz vsaj še nisem nikoli slišal, da bi jih kje pri nas imenovali 'ljubezenske'.«Zdi se, da ta lepa slovenska beseda »zaljubljen« zaobjema tudi delo Mire Omerzel Mirit. To je odločna radovedna iskanja iskrivih ljudsko-glasbenih drobcev in njihovih mozaičnih sestavljanj v kompleksno celoto. Zdi se, da le zaljubljenost omogoča tolikšno predanost, ki jo izpričuje dediščina Mire Omerzel Mirit. Spomini so živi, silno spoštljivi, svetlih barv, zaznamovani tudi z grenkobami okoliščin, ki zarežejo v držo samohodstva. Z nami so jih delili: bivši mož in dolgoletni sodelavec Mire Omerzel – Matija Terlep, njun sin Tine Omerzel Terlep, dolgoletna članica ansambla Trutamora Slovenica Mojka Žagar, profesor in vodja katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, dr. Svanibor Pettan ter Jasna Vidakovič, dolgoletna urednica oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Neveljaven email naslov