Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
238 epizod
238 epizod
V živo na programu gostimo slovenske glasbene poustvarjalce, s pogovori in izbrano glasbo pa predstavljamo njihovo umetniško delovanje.
Kitarista Andrej Pekarovič in Luka Vehar že od srednješolskih let skupaj igrata v duu Črnobelo. Sodelovanje sta ohranjala kot študenta na ljubljanski Akademiji za glasbo ter v času izpopolnjevanja na Univerzi v Gradcu. Ob izvajanju klasičnega repertoarja sta igrala tudi druge glasbene zvrsti, danes pa se osredotočata predvsem na lastno avtorsko glasbo. Oba sta predana tudi poučevanju, Luka Vehar poučuje in vodi kitarski orkester v Glasbeni šoli v Škofji Loki, Andrej Pekarovič pa ima razred učencev in vodi glasbeni festival v Pionirskem domu v Ljubljani.
Program Ars v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana pripravlja nov ciklus radijskih koncertov V etru pesem, ki je namenjen umetnosti samospeva. »Želimo si, da bi poslušalce tudi prek radijskih valov nagovarjala tako beseda kot glasba. Zelo smo se trudili, da ima vsak koncert eno zaključeno misel, da so izbrani posebni skladatelji in da je izbor takšen, kot ga poslušalci še niso slišali in je hkrati v toku s časom,« je povedala predsednica Glasbene matice Ljubljana, Veronika Brvar. Na prvem koncertu 23.2.2025 bosta nastopila mezzosopranistka Barbara Kozelj in pianist Thomas Beijer, na drugem 9.3.2025 sopranistka Theresa Plut in pianist Hans Adolfsen, na tretjem 6.4.2025 pa baritonist Krešimir Stražanac in pianist Krešimir Starčević. Nekoliko drugačen pogled na pesem bo 25.5.2025 prinesel še Večer kabareta, na katerem se bosta predstavila mezzosopranistka Sabina Gruden in pianist Tadej Horvat.
Violončelist Gregor Fele je član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, nastopa tudi kot solist in komorni glasbenik. Po končani ljubljanski Akademiji za glasbo se je izpopolnjeval tudi na salzburškem Mozarteumu. Še posebej mu je blizu baročna glasba. Večkrat je oblikoval tudi programe radijskega koncertnega cikla Mozartine, v nedeljo, 2.2.2025, bo na enem od teh koncertov nastopil kot glasbeni vodja in solist.
Zasedba Nova Schola Labacensis je decembra 2024 izdala novo ploščo z naslovom Schubertiade – Glasbi. Izbor samospevov, valčkov in inštrumentalnih skladb Franza Schuberta in njegovih sodobnikov predstavlja svojevrsten poklon Schubertovi umetnosti. O najnovejšem projektu pripoveduje umetniški vodja zasedbe, lutnjar, kitarist in filozof Boris Šinigoj.
Violinist in profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo Volodja Balžalorsky z repertoarjem klasične in sodobne glasbe nastopa na številnih mednarodnih glasbenih festivalih in koncertih po Evropi, Severni Ameriki in Aziji ter snema za mednarodne radijske postaje. Izdal je več zgoščenk in digitalnih albumov. Še posebej dejaven je na področju komorne glasbe. Je član Klavirskega tria Amael in Tria Ritratto dell'amore, ki deluje v neobičajni zasedbi violina, flavta in čembalo. Pred dvema letoma je s to zasedbo nastopil na koncertu festivala Spectrum, takrat je v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma več povedal o svoji umetniški poti.
Tenorist Aco Bišćević se v zadnjih letih vse bolj uveljavlja v različnih produkcijah opernih hiš in festivalov po Evropi, cenjen jje tudi kot poustvarjalec komorne glasbe in pianist. Njegov prožni glas visokega tenorja se odlično izraža v baročnem repertoarju, zato rad tudi raziskuje in izvaja manj znana dela 17. in 18. stoletja ter način petja tenorjev v preteklosti. Leta 2024 je za nemško založbo Accent posnel tri italijanske kantate Carla Heinricha Grauna, plošča je po izidu prejela nominacijo za ugledno Nagrado nemških glasbenih kritikov.
Pianist Klemen Golner je že kot študent sodeloval s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, danes je njegov stalni član. Poleg solističnega in komornega pianističnega repertoarja igra tudi veliko simfonične literature, v kateri so lahko tudi precej zahtevni klavirski parti. O svoji umetniški poti je pred nekaj leti pripovedoval v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Nace Slak je septembra 2023 magistriral iz klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Po mnenju glasbenih strokovnjakov spada med najobetavnejše slovenske pianiste. Svojo publiko je navdušil že z več kot 200 javnimi nastopi in s številnimi zmagami na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Danes se posveča solistični karieri in organiziranju kakovostne glasbene izobrazbe za mlade.
20. julija 2024 se je v 89. letu starosti poslovil dirigent Marko Munih. Večkrat nagrajeni umetnik je vodil veliko zasedb, med njimi Simfonični orkester in Komorni zbor RTV Slovenija, Orkester Slovenske filharmonije, Akademski pevski zbor Tone Tomšič ter Primorski akademski pevski zbor Vinko Vodopivec. 16 let je bil tudi odgovorni urednik in umetniški vodja glasbenih programov Radia Slovenija. Pod njegovim vodstvom so orkestri in zbori posneli številne krstne izvedbe slovenskih skladb, »njegova izpovedna moč pa je bila,« kot ugotavljajo muzikologi, »največja v izvedbah vokalno - inštrumentalnih del.« Za svoje delo je prejel vrsto nagrad, Bettetovo nagrado, dve nagradi Prešernovega sklada in srebrni častni znak svobode Republike Slovenije za dolgoletno delo v glasbeni dejavnosti. Zlato plaketo za življenjsko delo mu je leta 2016 podelil tudi Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Takrat smo maestra Marka Muniha povabili v oddajo Slovenski solisti, v kateri je v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma pripovedoval o svoji življenjski in umetniški poti.
Orgličar Miro Božič predstavlja svojo glasbeno pot in velike izrazne možnosti majhnega inštrumenta, ustne harmonike.
Predstavljamo drugi del pogovora s skladateljem, pevcem, pesnikom in multiinštrumentalistom Galom Gjurinom. 27. junija 2024 je uradno izšel njegov nov album z naslovom Ljubke ljudske, Zgodba o Sloveniji, ki prinaša preplet slovenskih ljudskih pesmi skozi zgodbo potujočega pevca trubadurja na poti po slovenskih pokrajinah in narečjih. O procesu nastajanja plošče Gal Gjurin pripoveduje s članom svoje zasedbe, tolkalcem Nikom Kostanjevcem.
Premierno predstavljamo nov projekt vsestranskega umetnika, skladatelja, pevca, pesnika in multiinštrumentalista Gala Gjurina. Po mesecih raziskovanj slovenskega ljudskega izročila je s svojo zasedbo posnel album z naslovom Ljubke ljudske, Zgodba o Sloveniji, ki bo premierno predstavljen v četrtek, 27. junija, ob 21h, na Štrekljevem večeru na Gradu Štanjel. V pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma Gal Gjurin, skupaj s članom svoje zasedbe, tolkalcem Nikom Kostanjevcem, pripoveduje o svojem avtorskem pristopu k slovenskim ljudskim pesmim, v katerih prepoznava navdihujočo globino in povezanost s sedanjostjo.
O svoji umetniški poti pripoveduje pianist Miha Haas. Sin pianistke Lidije Malahotky Haas in pokojnega pianista Hinka Haasa deluje kot solist in komorni glasbenik. Je izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kot predavatelj se predstavlja tudi na tujih univerzah in mednarodnih konferencah.
Zvezdana Novaković je pevka, skladateljica, harfistka in performerka. Je raziskovalka klasične, džezovske in tradicionalne glasbe ter neutrudna popotnica, ki odkriva zmožnosti človeškega glasu in zvok v vseh njegovih razsežnostih. Avtorica različnih projektov pozitivne učinke zvoka vpleta v različne umetniške prakse, rada se posveča projektom za najmlajše.
Tomaž Rauch je skladatelj, pedagog, pevec in multiinštrumentalist. Še posebej ga zanima ljudska glasba, ki jo je raziskoval v skupini Trinajsto prase, vrsto let igra tudi z zasedbo Marko banda. Kot skladatelj raziskuje posamezne zvoke akustičnih in ljudskih glasbil, piše avtorsko glasbo za zbore, igrane, animirane in dokumentarne filme, lutkovne predstave in radijske igre. V oddaji med drugim predstavlja izvirno zvočno pripoved za najmlajše Iz življenja stvari, ki je nastala v okviru mednarodnega projekta B Air.
Izidor Erazem Grafenauer je končal študij klasične kitare na Akademiji za glasbo v Ljubljani, podiplomsko se je izpopolnjeval še na Konservatoriju Benedetto Marcello v Benetkah in na Akademiji za glasbo v Zagrebu. Njegovo umetniško delovanje je razpeto med izvajanjem starejše glasbe na avtentična glasbila in moderno klasično glasbo, vrsto let je raziskoval tudi glasbeno zvrst flamenka. Aprila 2024 je izdal CD ploščo Ventana abierta z avtorsko glasbo, ki temelji na flamenko palosih in izraža refleksije njegovega doživljanja sveta.
Citrarka Janja Brlec je po številu nagrad z državnih in mednarodnih tekmovanj ena najuspešnejših citrark pri nas. Iz citer je diplomirala na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu, magistrirala pa na Univerzi Mozarteum v Salzburgu. V želji, da bi citre približala širši javnosti kot koncertni inštrument velikih razsežnosti, igra različne glasbene sloge. Izdala je dve plošči, Med strunami in Moments, na katerih predstavlja glasbo od baroka do sodobnosti.
17. aprila 2024 se v Ljubljani začenjajo Slovenski glasbeni dnevi, festival, ki v ospredje postavlja novitete slovenskih skladateljev. Na uvodnem koncertu bo med drugim krstno izveden Koncert za violino in orkester Tomaža Sveteta. Izvedla ga bo violinistka Lalita Svete, ki ji je koncert tudi posvečen. Lalita Svete je pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija pred tremi leti izdala tudi ploščo z naslovom Silhouettes, na kateri se predstavlja z izborom del od baroka do sodobnosti. Ob tej priložnosti smo umetnico povabili v oddajo Slovenski solisti, pogovoru se je pridružil tudi skladatelj Tomaž Svete.
Po jubilejni zgoščenki, ki je predstavljala dialog med zahodnim in vzhodnim glasbenim izročilom, je zasedba Nova Schola Labacensis izdala ploščo z naslovom Delitiae musicae – Radosti glasbe. Ta odkriva tematsko in slogovno povezanost severa in juga. Skladbe od nizozemske renesanse do italijanskega baroka predstavlja umetniški vodja zasedbe, lutnjar, kitarist in filozof Boris Šinigoj.
Skladatelj in zborovodja Miro Kokol je vrsto let delal z mladimi pevci v Pionirskem domu v Ljubljani. Dvakrat je z mladinskima zboroma zmagal na zborovskem festivalu v Celju, z novomeškim Mešanim zborom Krka in Komornim zborom Pentakord pa je z neobičajnimi zborovskimi sporedi gostoval po Evropi. V spomin mnogih generacij mladih pevcev se je zapisal tudi kot avtor in urednik zbirke pesmi Prek sveta odmeva pesem, ki se je dvajset let uporabljala kot učbenik v osnovnih šolah.
Neveljaven email naslov