Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
248 epizod
248 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
Kakšne vraže, šege in običaji so v času pred 2. svetovno vojno ob vstopu v materinstvo spremljale mater in otroka? Radijski sodelavec Ambrož Kvartič je etnolog in kulturni antropolog, ki je napisal monografijo z naslovom Od imena do spomina (delo posvečeno šegam, navadam in obredom ob mejnikih človekovega življenja), zato je Darja Pograjc z njegovo pomočjo ob materinskem dnevu pripravila Torkov kviz.
Kons. 5 je bil objavljen leta 1967 v zbirki Intergali, nastal pa je desetletja pred tem – Srečko Kosovel ga je napisal že leta 1925. Letos bo pesem obeležila 100 let obstoja, zato tej izjemni Kosovelovi konstruktivistični pesmi na Prvem posvečamo Torkov kviz. Sogovornik: Janez Vrečko, redni profesor z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo na ljubjanski Filozofski fakulteti.
Jutri, 12. marca, bo Gregorjevo, ki je pregovorno znano kot »dan, ko se ptički ženijo«. Zaradi tega razloga ga zadnja desetletja povezujemo tudi z zaljubljenci. Ampak na Prvem pa danes, 11. marca, o tem, kako se ženijo črički! Natašo Stritih Peljhan in Alenko Žunič Kosi, znanstveni sodelavki na Nacionalnem inštitutu za biologijo (krajše NIB-u), smo pred mikrofon povabili z namenom, da predstavita prelomno študijo na področju vibracijskega sporazumevanja živali, ki sta jo objavili v reviji za Vedenjsko ekologijo in sociobiologijo.
»Pustoletje« so letos v Cerknici poimenovali pustni karneval, ki se je zgodil preteklo nedeljo. Pa ne zaradi »pusta« ali kakršnekoli izpeljanke iz te besede, ampak zato, ker Pustno društvo Cerknica obeležuje 50 let obstoja. Kar je »pol« oz. kot rečejo domačini »pu« stoletja. Letos se je mimohodu znamenitih velikih figur pridružila nova: medved Bu! Več o njem pa na današnji pustni torek v pustnem Torkovem kvizu!
Pistacija je na Kitajskem znana kot »srečni orešček«, saj je videti kot da se smeji. Kot simbol sreče in zdravja jih tako pogosto podarjajo ob kitajskem novem letu. Pri nas so tudi priljubljene, ampak znane predvsem kot dražji orešček. Se pa zanj zdi, da se (zadnje čase v najrazličnejših oblikah) pojavlja skoraj vsepovsod. Od kod izvira pistacija in zakaj je v zadnjem času pridobila na popularnosti? V Torkovem kvizu z dr. Aljažem Medičem, ki je na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani odgovoren za lupinarje, med drugim za pistacijo.
Leto 2025 je za orkestra naše radijske hiše prav posebno leto! Simfonični orkester RTV Slovenija bo obeležil 70-letnico, Big Band RTV Slovenija pa še desetletje delovanja več. Več kot odlični iztočnici, da orkestroma posvetimo današnji Torkov kviz. Sogovornica: Maja Kojc, vodja glasbene produkcije in umetniška vodja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.
11. februar je mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. Združeni narodi so ga razglasili z namenom spodbujanja žensk in deklet k odločitvi za poklicno pot raziskovalk ter omogočanja enovitih možnosti. Torkov kviz namenjamo prav tej temi: spoznali bomo sogovornico, ki jo je življenjska pot vodila prav na omenjeno področje. Sogovornica: prof. dr. Dunja Mladenić, vodja Odseka za umetno inteligenco na Institutu »Jožef Stefan«.
Včeraj so imeli zlati prinašalci svoj dan; Združene države Amerike so 3. februar razglasile za nacionalni dan te priljubljene družinske pasme. To je iztočnica za današnji »pasji« Torkov kviz na Prvem, ki pa ga ne bomo posvetili zlatemu prinašalcu, ampak kar domači pasmi – edini mednarodno priznani avtohtoni slovenski pasmi psa – kraškemu ovčarju. Sogovornica: Mateja Mihelčič, predsednica Društva ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije.
Modni pripomoček, čudežno delo inženirske in tekstilne tehnike, ki nam danes pade v oči le še, ko se zatakne. Tako so pred leti zapisali na spletni strani našega Multimedijskega centra. Govorimo seveda o zadrgi, preprostem mehanizmu, ki so ga zasnovali zaradi potrebe po hitrem zapenjanju in odpenjanju dveh delov blaga: oblačil, čevljev, škornjev, torb, prevlek, šotorov in še bi lahko naštevali … Ker je zapenjanje z gumbi preprosto preveč zamudno, dokler se seveda zadrga ne pokvari. Sogovornik: Drago Jenko, direktor podjetja BVD Trading iz Brezovice pri Ljubljani.
Včerajšnji ponedeljek - tretji ponedeljek v januarju - velja za najotožnejši dan v letu. Formulo za izračun najdepresivnejšega dne je predlagal psiholog Cliff Arnall. Na Prvem pa danes, v torek 21. januarja, temu ob bok in v uteho ponujamo objem. V Torkovem kvizu ob svetovnem dnevu objemov. Sogovornica: psihologinja in psihoterapevtka Katja Križaj s Svetovalnega centra za otroke in mladostnike Istre in Psihološkega raziskovalnega inštituta.
Laičnih metod za ustavljanje kolcanja je precej. Nasvetu, da zadržujte dih ali pa da bi vas moral nekdo prestrašiti pa bi nehali kolcati, ponavadi sledijo pripombe o tem, da ste bili preveč požrešni, ali celo da vaše kolcanje pomeni, da pravzaprav nekdo misli na vas oz. kaj podobno vraževernega. Pa kakšna od teh metod tudi dokazano deluje?
Na norveškem otočju Svalbard je 130 metrov globoko v permafrostu shranjenih 1,3 milijona vzorcev semen. »Globalna genska banka rastlinskih semen« obstaja, da bi zagotovila temelj za zaloge hrane v prihodnosti. Norveško Ministrstvo za kmetijstvo in hrano, regionalna genska banka NordGen in mednarodna neprofitna organizacija Crop Trust so soustanovitelji »Svalbard Global Seed Vaulta«, nekakšnega skladišča za shranjevanje dvojnikov vzorcev semen, ki jih sicer že hranijo običajne genske banke po državah. V oddaji sodeluje Åsmund Asdal, koordinator pri omenjeni banki, zaposlen pri NordGenu, čigar delo je komuniciranje z genskimi bankami, organizacija pošiljk semen do Svalbarda, dejanski prenos semen in posodabljanje baze podatkov. Informacije je priskrbel tudi Luis Salazar iz Crop Trusta, edine tovrstne organizacije na svetu, ki ji je zaupana naloga ohranjanja diverzitete pridelkov z namenom ohranjanja svetovne prehranske varnosti.
Prenosno igralno konzolo Game Boy je izdelal in na japonski trg leta 1989 poslal Nintendo. V Severno Ameriko je prispel 3 mesece pozneje, sledila je Evropa konec leta 1990, v Sloveniji pa so ga prvi lahko kupili okoli božiča leta 1992, torej pred 32 leti. O Game Boyu in retro gamingu v Torkovem kvizu Marko Štamcar, vodja laboratorija v Računalniškem muzeju.
Ob koncu leta pogosteje kot sicer razmišljamo o času. Predvsem o tem, kako hitro čas teče oz. bolje rečeno o občutku, ki ga imamo o tem, kako hitro teče. Zakaj se nam zdi, da s staranjem čas teče hitreje? In zakaj se nam - po drugi strani - ko smo izpostavljeni izjemno stresni situaciji, zdi, da se minute upočasnijo? Torkov kviz o občutku za čas je pripravila Darja Pograjc.
Jutri bomo obeležili svetovni dan tanga – plesa, ki se ne pusti ukalupljati. »Tango je eden izmed prvih primerov nastajanja plesa pod vplivom različnih kultur,« pravi Andreja Podlogar, sogovornica današnjega Torkovega kviza, medtem ko sogovornik Blaž Bertoncelj dodaja, da je to »ena mineštra vplivov različnih narodov oz. priseljencev, ki se je skuhala v tango«. Po poteh izvora tanga se s plesalcema, predavateljema, koreografoma, tudi učiteljema in raziskovalcema plesa ter vodji Studia BA Tango, odpravimo v naslednjih minutah.
Kulturne ustanove po državi tradicionalno brezplačno odpirajo svoja vrata. Med temi ustanovami je seveda tudi Narodna in univerzitetna knjižnica, ki danes vabi na ogled knjižnice in razstave Hranimo misli – že 250 let, ter na predavanje o Zdravljici in zgodovinskem kontekstu njenega nastanka. Med platnice dragocenih knjig pa gledamo tudi v Torkovem kvizu. Odpravili smo se na Oddelek za zaščito in restavriranje Narodne in univerzitetne knjižnice in preverili, kako rokujejo in skrbijo za dragoceno gradivo.
Še 5 dni in december bo tu! Mesec, v katerem verjetno marsikdo večkrat kot ponavadi vklopi pečico in pripravi kakšno pecivo, piškote ali kaj podobnega, kar zahteva uporabo jajc. Pa ste kdaj razmišljali, kako jajce nastane? Kje nastane rumenjak, kje beljak in kako se razvije apnenčasta lupina? Raziščemo s pomočjo Lilijane Bizjak Mali, docentke na Katedri za zoologijo Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
»Družabna igra, pri kateri se trguje z nepremičninami, navedenimi na igralni deski,« tako spletni Fran definira monopoli. Igro, ki je danes prevedena v 37 jezikov, licenco za igro so kupili v 130 državah, po svetu pa je poznanih več kot 300 različic monopolija. Naslednje leto bo uradno praznovala 90 let obstoja, ampak v resnici je precej starejša. O monopoliju smo se pogovarjali s prof. dr. Rajkom Muršičem z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti.
Ob omembi živih fosilov vas verjetno večina pomisli na ginko. Ali pa pomislite na to, da bi verjetno morali obnoviti svoje osnovnošolsko znanje, da bi se spomnili definicije živih fosilov? Brez skrbi, pomagamo na Prvem z današnjim Torkovim kvizom! Sogovornik: Žiga Fišer z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Avtorica oddaje: Darja Pograjc.
Radio je, tako kot tudi podkasti, televizija in druge vsebine, ki temeljijo na govorjeni besedi, medij, ki ne doseže vseh posameznikov družbe - gluhih in naglušnih. Ker si je težko predstavljati, kako in ali sploh gluhi poslušajo radio ter kako zaznavajo glasbo, si v tokratnem Torkovem kvizu zatisnemo ušesa in preverimo, s kakšnimi pripomočki glasbo še lahko občutimo. Na naša vprašanja je odgovorila Natalija Spark, tolmačka za slovenski znakovni jezik in magistrica psihosocialnega svetovanja.
Neveljaven email naslov