Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
26 epizod
26 epizod
Zelena luč je podkast o mobilnosti 21. stoletja. Kako se premika naš svet? Kam smo namenjeni? Kdo je za krmilom (če sploh kdo)? V Zeleni luči zato z domačimi in tujimi gosti analiziramo aktualne problematike javnega prometa, nove tehnologije, infrastrukturne in energetske izzive ter izpeljavo zelenega prehoda v panogi, katere del smo vsak dan mi vsi. Ob reportažah s terena in pogovorih s strokovnjaki iščemo tudi vsakdanje zgodbe, ki jih pišejo stiki med ljudmi v javnem prometu.
V Afriki naj bi bilo do leta 2050 štirikrat ali petkrat več avtomobilov, kot jih je danes - nobena druga svetovna regija ne bo rasla s tako hitrostjo. Težava pa je, na kakšen način se njihova flota vozil širi. V nekaterih državah so skoraj vsi dodani avtomobili rabljena evropska vozila, v povprečju stara skoraj 20 let. Morda je med njimi tudi vaš stari avto. Posledice? Dober posel za Evropo, slaba cestna varnost in onesnaženje v Afriki. V Zeleni luči s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom razmišljamo, kako deluje sistem izvoza, kdo z njim služi in na kakšen način bi lahko omogočili boljšo prometno prihodnost za razvijajoče se afriške države.
Avtomobilske baterije so med svojo prvo, osnovno rabo pod velikim stresom - obremenjujemo jih s hitrim polnjenjem in praznjenjem, njihovo življenjsko dobo skrajšujejo tudi ekstremne temperature. Ko v avtomobilu niso več uporabne, pa lahko dobijo še drugo življenje. Lahko jih uporabimo za več namenov in služijo nam lahko še lep čas. Težava pa je, da cene novih baterij smiselnost tega drugega življenja postavljajo pod vprašaj. V Zeleni luči razmislimo, kako smiselna je druga uporaba baterij in kakšne možnosti se kažejo v prihodnosti.
Okrog Zemlje danes kroži približno 10.000 satelitov, v zadnjih petih letih se je to število povečalo za petkrat. Družbo jim dela tudi na milijone večjih ali manjših koščkov tako imenovanih vesoljskih smeti - torej razbitin in ostankov nekdaj delujočih vesoljskih plovil. Vse to pomeni, da v nizkozemeljski orbiti počasi nastaja gneča - sateliti se morajo zelo pogosto smetem izogibati, s čimer porabljajo gorivo in skrajšujejo svojo življenjsko dobo. V Zeleni luči razmišljamo, s kakšnimi ukrepi lahko zagotovimo manj uničujočih trkov v vesolju, pogledamo pa tudi katastrofični scenarij, po katerem bi si človeštvo lahko za več generacij zablokiralo pot v vesolje.
Zelena luč se znova odpravlja na ekskurzijo, tokrat gremo peš po Litvi. Hoja pozitivno vpliva na naše psihično in fizično počutje, zdravniki za vzdrževanje dobre kondicije priporočajo 10.000 korakov na dan. Obstaja veliko aplikacij, ki za vas štejejo korake, v Litvi pa so to idejo prenesli na novo raven - za določeno število korakov dobite popuste v trgovinah, denimo za nakup sadja in zelenjave. Maja Stepančič je preizkusila aplikacijo in se pogovorila z njenimi ustanovitelji, ki razmišljajo o različnih spodbudah za bolj zdrav način premikanja.
Včasih je prijetno kolesariti po kakšni poti, za katero ne veš, kam te bo pripeljala, ampak večkrat pa je dobro narediti načrt kolesarjenja. To pa je v Sloveniji zaradi nepopolnih podatkov o kolesarskih poteh včasih problem. Informacije so v najboljšem primeru razdrobljene po različnih spletnih straneh, v najslabšem pa jih sploh ni. S tem problemom se je odločil spoprijeti strokovni sodelavec Zelene luči Simon Koblar z Urbanističnega inštituta, ki opiše delovanje platforme Open Street Map in njen potencial za nastanek prve koherentne baze podatkov o kolesarskih poteh pri nas. Sodeluje pa lahko tudi vsak kolesar!
Obseg tovornega prometa na slovenskih cestah se je več desetletij povečeval, kar je prineslo tako pozitivne kot negativne posledice. Po eni strani je vse večje število tovornjakov pripeljalo gospodarsko rast, po drugi strani pa so zaradi tega nastajale vse večje okoljske posledice, zastoji so se podaljševali, hrup je vplival na zdravje in na ceno nepremičnin. A tudi tovorni promet je pred obdobjem velikih sprememb. V Zeleni luči razmišljamo, s kakšnimi ukrepi več tovora preseliti na železnice, kako zmanjšati ogljični odtis tovornjakov na cestah in katere tehnološke novosti bodo spremenile logiko in logistiko tovornega prometa.
Cene goriva po zgodovinskih izkušnjah in tudi po raziskavah vplivajo na potovalne navade voznikov. Hitri dvigi cene energentov so v preteklosti že botrovali protestom po svetu. A maloprodajna cena bencina in dizla je v večinski meri sestavljena iz različnih dajatev, torej davkov, subvencij in trošarin, in so torej lahko tudi vzvod za doseganje ciljev v prometni politiki. V Zeleni luči razmišljamo, če se vsi stroški cestnega prometa dejansko odražajo na ceni goriva in če sta bencin in dizel v Sloveniji pravzaprav subvencionirana.
Kako vsakodnevno delujejo kitajska mesta, kako usklajujejo premikanje desetin milijonov ljudi na tako zgoščenih območjih, kakšne nove rešitve izumljajo na področju mobilnosti? Delovanje prometa v skorajda neskončnih kitajskih metropolah si je z našega stališča kar težko predstavljati. Preizkusil pa ga je naš kolega Luka Hvalc, ki je pred kratkim obiskal Šanghaj, Vuhan in Peking. Opisal je kolesarjenje med tisoči električnih avtomobilov in motorjev, potovanje s hitrimi vlaki in informacijske rešitve, ki vse to omogočajo, ob tem pa za Zeleno luč prispeval tudi pogovor s Slovencem, ki deluje v mobilnostni industriji na Kitajskem.
Nismo vsi udeleženci v prometu enakopravni. Skoraj polovica prebivalcev Slovenije iz različnih razlogov ne more ali ne sme uporabljati avtomobila in posledično so na mnogih ravneh izločeni iz družbenega življenja, hkrati pa zaradi pomanjkljive izbire prevoznih sredstev težko zadovoljujejo svoje osnovne potrebe. Tveganje prevozne revščine se povečuje tudi z energetsko krizo in tudi v okviru zelenega prehoda, če ta ni izpeljan na pravi način. V Zeleni luči zato razmišljamo, s katerimi ukrepi lahko zmanjšamo prevozno revščino in tudi ranljivim skupinam pravično zagotovimo možnost premikanja.
V zadnjih 30 letih se je načrtovanje prometnih tokov v Sloveniji osredotočalo predvsem na eno področje: gradnjo cest. Edini in zveličavni cilj je bil povečanje pretočnosti za avtomobile in višje potovalne hitrosti. Tak način razmišljanja o prometu je zastarel, se strinjajo prometni strokovnjaki. Skupina za transformativno prometno načrtovanje, ki deluje na Urbanističnem inštitutu, je zato pripravila strokovni povzetek, ki poziva k spremembi paradigme prometnega načrtovanja. V Zeleni luči razmišljamo o tem, zakaj mora biti glavno vodilo urejanja prometa kakovost življenja in dostopnost storitev, ne pa čim lažje premikanje z avtomobilom. V zgodbici z javnega prometa pa nastopata tudi čebula in posebna salama.
V zimskih mesecih se veliko slovenskih krajev sooča z onesnaženim zrakom. Mikroskopsko majhni trdi delci so nevarni za naša dihala in povzročajo mnogo kroničnih bolezni, posebej izpostavljeni pa smo jim med fizičnimi aktivnostmi, kot je vožnja s kolesom. V Zeleni luči zato spoznamo inovativen slovenski izdelek - luksuzno električno kolo Noordung, ki ima kot prvo na svetu serijsko vgrajen merilec trdih delcev v zraku. Z razvijalci razmislimo tudi o tem, kako sploh pripeljati idejo do končne izvedbe in kako pomemben je razvoj lastnih komponent.
Popotovanje po tem letu začenjamo z nekakšnim potopisom. Nenavadna pot se je začela z nenavadnim vprašanjem - ali je mogoče z osnovnim električnim avtomobilom in povsem brez denarja priti na drug konec sveta? To vprašanje si je leta 2014 zastavil Nizozemec Wiebe Wakker. Okoliščine za tako potovanje so bile pred desetletjem precej drugačne - električni avtomobili so bili še v povojih, dosegi so bili precej manjši, baterije slabše, polnilne infrastrukture skorajda ni bilo. Wiebe je bil tudi povsem brez denarja. A vse to je vzel za izziv - je vseeno mogoče izvesti nekaj, česar ni naredil še nihče pred njim? V Zeleni luči se s protagonistom pogovorimo tudi o tem, kako je pot spremenila njegov pogled na moderno mobilnost.
Odkar smo začeli z oddajo Zelena luč, v njej zbiramo tudi zgodbice iz javnega prometa. Saj veste, velikokrat se vam na vlaku ali avtobusu zgodi kaj nenavadnega, kar vas razjezi ali razveseli.
Evropska avtomobilska industrija se sooča s krizo, katere razsežnosti zaenkrat še ne moremo oceniti, vsekakor pa lahko rečemo, da bo močno prizadela evropsko gospodarstvo. Jesen je prinesla mnogo novic o odpuščanjih delavcev v različnih podjetjih, največ razburjenja pa je v Evropi povzročila napoved Volkswagna, da razmišljajo o možnosti zapiranja tovarn, kar je sprožilo obsežno stavko sindikatov. Avtomobilski proizvajalci kot največje težave navajajo majhno povpraševanje, posebej po električnih vozilih, visoke proizvodne stroške in vse bolj prisotno in močno konkurenco kitajskih podjetij. Prihodnost avtomobilske industrije v Evropi je torej nejasna, zato v Zeleni luči razmišljamo o priložnostih in nevarnostih razvoja v prihodnjih letih.
Javni promet v veliki večini Slovenije ni časovno konkurenčen prevažanju z avtomobilom. Deloma tudi zaradi razpršene poselitve, nikakor pa ne le zaradi tega razloga. Povezave so učinkovite le ob prometnih koridorjih, zato je potreben strateški načrt za razvoj naselij in poselitve v prihodnosti. Pred kratkim končan projekt, ki so ga pripravili na Geografskem inštitutu Antona Melika, je identificiral vozlišča, kjer bi lahko zgostili poselitev in večjemu številu ljudi omogočili dostop do učinkovitega javnega prometa. Kakšni so pogoji za razvoj, kako prilagajati tudi linije javnega prometa, da bodo večjemu številu ljudi omogočile izbiro? V Zeleni luči razmišljamo tudi o tem, kakšne so sploh kapacitete javnih prevoznih sredstev v jutranji konici proti Ljubljani. Namig: (pre)majhne.
V tednu, ko smo obeležili svetovni dan trajnostnega prometa, se v Zeleni luči vozimo z javnim prevozom. V zadnjih 15 letih se je skupno število potnikov v različnih oblikah javnega prometa zmanjšalo, hkrati pa skupni izpusti prometnega sektorja naraščajo. Kako torej obrniti te trende? Strokovni sodelavec Simon Koblar je pripravil pregled razvoja javnega prometa v Sloveniji in podatkovno analizo sprememb, ki so jih letos prinesli novi vozni redi, razmišljamo pa tudi o tem, kako povečati konkurenčnost javnega prometa.
Rastoča mesta po vsem svetu se spopadajo z vse večjimi okoljskimi izzivi, onesnaženim zrakom zaradi gostega prometa, nezadovoljstvom ljudi zaradi nedomišljenih in nedodelanih javnih površin … Za vse te težave obstaja mnogo rešitev, obstaja pa tudi ena rešitev, ki ponudi odgovor za mnoge težave: zelene površine mestih. Drevesa dokazano vplivajo tako na kakovost zraka kot na počutje ljudi, na zelenih površinah se lahko razvijajo skupnosti in nove rabe prostora. Rabimo torej več parkirišč ali več dreves? V Zeleni luči zato z različnimi strokovnjaki s področja ozelenjevanja mest razmišljamo o pravih pristopih k prijetnejšim in bolj zdravim življenjskim okoljem. Objavljamo pa tudi poslušalčevo tragikomično zgodbo z javnega prometa.
Litij naj bi bil eden izmed osnovnih gradnikov prehoda v električno mobilnost. Oprijel se ga je vzdevek “belo zlato”, pravijo mu tudi “nafta 21. stoletja”, saj trenutno skoraj vse električne avtomobile na cestah poganjajo litij-ionske baterije. A vse bolj jasno je, da je pridobivanje litija okoljsko izjemno obremenjujoče, tudi dostopnih nahajališč na svetu je relativno malo. V Zeleni luči se zato sprašujemo, zakaj je litij sploh postal osnovni gradnik zelenega prehoda, kakšne so možne alternative surovine za baterije in v katere smeri se razvijajo akumulatorski sistemi.
O podnebnih konferencah, ki vsako leto potekajo pod okriljem Združenih narodov, obstaja veliko mnenj: nekateri jih vidijo kot nesmiselne, nekateri kot nujne, a v vsakem primeru lahko rečemo, da so v zadnjih letih pritegnile veliko pozornosti za okoljske teme. Letos se zdi drugače - COP29, ki bo potekal v Azerbajdžanu, je nekako v ozadju pozornosti javnosti. Tokrat zato razmišljamo o tem, kakšno je pred konferenco COP29, ki se začne v ponedeljek in bo trajala 11 dni, stanje na področju prometa in katere rešitve bi nas lahko pripeljale do zmanjšanja izpustov iz prometa.
Biogoriva se na prvi pogled zdijo kot dober nadomestek za klasična fosilna goriva, torej bencin in dizel. Pomagala naj bi pri zmanjševanju ogljičnega odtisa prometa v okviru zelenega prehoda. A ni čisto tako. Poznamo več vrst biogoriv, sploh tista, ki so izdelana iz rastlin, močno vplivajo tako na okolje kot na naše družbe. Za njihovo proizvodnjo porabimo ogromno zemljišč, zaslužna so za krčenje pragozdov in prisilno izseljevanje staroselskih ljudstev, ob tem pa zmanjšujejo prehransko varnost. V Evropi vsak dan sežgemo ekvivalent 15 milijonom štruc kruha ter 19 milijonom steklenic sončničnega in repičnega olja za gorivo za naše avtomobile in tovornjake. Kaj je torej "bio" pri biogorivih?
Neveljaven email naslov